Obdobje 1948-51 se je tedanjim in naslednjim rodovom vtisnilo v spomin po nenehnem strahu pred novo uporabo atomske bombe, pa po korejski vojni in rojstvu makartizma. Ves svet je z različnimi občutki spremljal odločenost male balkanske države, da zapusti sovjetski tabor in zaživi samostojno življenje. V ozadju vseh teh dogodkov pa je s silovito naglico naraščala hladna vojna med Vzhodom in Zahodom, ki je že v nekaj letih privedla človeštvo tako rekoč na prag tretje svetovne vojne. V tem povojnem obdobju se je znani slovenski rojak Louis Adamič (1898 do 1951), ki se je izselil v ZDA že leta 1913, z vso svojo izjemno energijo boril proti grozečim posledicam omenjenih dogodkov in okoliščin. S pomočjo navadno obširne korespondence in pogostih uradnih in neuradnih sestankov je v tem boju poskušal kar se da vešče uporabiti svoje številne zveze v obeh domovinah, predvsem pa tudi javne medije in literarni izraz.
