Med letoma 1992 in 1994 je bila predstojnica Inštituta za slovensko izseljenstvo, pozneje pa predsednica njegovega znanstvenega sveta. Med letoma 1996 in 2000 je bila glavna urednica revije Dve domovini/Two Homelands, vodila pa je tudi več raziskovalnih projektov. 

Med njenimi pomembnejšimi deli so Louis Adamič in sodobniki: 1948–1951, Pero in politika: zadnja leta Louisa Adamiča, Večkulturna Slovenija: Položaj migrantske književnosti in kulture v slovenskem prostoru ter Bridges and Walls: Slovenian Multiethnic Literature and Culture. Sodelovala je tudi pri obsežni trilogiji Slovenska izseljenska književnost. 

Za svoje raziskovalno delo na področju slovenske izseljenske književnosti je leta 2012 prejela zlati znak ZRC.