Jedro dela so spomini tedaj 21 let starega fanta, zavednega koroškega Slovenca iz Dobrle vasi, na plebiscitno leto, ki ga je preživel kot hlapec v nemškutarski slovenski družini v vasi Podgrad pri Škocijanu v Podjuni. Dogajanje sega od začetka februarja do blizu konca leta 1920, ko se že kažejo oblike novih stališč nemške politike po plebiscitni zmagi. Gre za edinstven spis svoje vrste o predplebiscitnem boju: za spis udeleženca plebiscita iz majhnega življenja, pritisnjenega po njegovem socialnem položaju prav ob steno, ki pa je dovolj bister v svojih karakteristikah pripadnikov različnih strank na vasi in ki je kljub vsemu vztrajal v zvestobi svojemu narodu in prepričanju o njegovi pravici do svobode. Prav s tega stališča se samo skozi majhne dogodke njegovega vsakdanjega življenja razkrivajo povsem neznane poteze trenj in notranjih bojev plebiscitnega leta, kakršnih ne more niti odkriti niti potrditi noben pogled od zgoraj, kakršne imamo doslej o plebiscitnem boju. To daje Moharjevemu pričevanju o svojem življenju izjemno dragocenost.
