Spomini dr. Franca Petka (3. marec 1885-9. avgust 1965) sodijo med temeljna dela za spoznavanje položaja koroških Slovencev v času med obema svetovnima vojnama. Pritisk nemškega nacionalizma po 10. oktobru 1920, dnevu plebiscita, je dr. Petka nujno vodil na pot politike, saj je uvidel, da je od koroških Slovencev samih odvisno, da v novih razmerah dosežejo svoje državljanske in narodne pravice. Tvorno je sodeloval pri obnovi slovenske politične in gospodarske organizacije ter vplival nanjo, da je razširila svojo politično zasnovo. Ko je prišlo do predloga kulturne avtonomije za koroške Slovence, je kot slovenski predstavnik Političnega in kulturnega društva za Slovence na Koroškem odločno delal za sporazum o avtonomiji. Dolga leta je bil predsednik te osrednje slovenske organizacije na Koroškem, od leta 1923 do 1934 pa njen deželni poslanec. Tvorno je dalje deloval na mednarodnih manjšinskih kongresih tudi potem, ko se je moral iz domače politike začasno umakniti. Znova se je vanjo vključil po vojaškem zlomu nacizma, ko je bil izvoljen za predsednika Pokrajinskega narodnoosvobodilnega odbora za Slovensko Koroško. Zatem je postal predsednik Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško ter Demokratične fronte delovnega ljudstva. Poleg tega je bil vse do leta 1964 izdajatelj, lastnik in založnik naprednega slovenskega koroškega glasila Slovenski vestnik.
