Franc Petek
Po koncu 1. svetovne vojne je postal član Narodnega sveta za Koroško. Po plebiscitu 1920 pa je bil eden najvidnejših slovenskih politikov demokratične in napredne usmeritve na Koroškem. Bil je predstavnik koroških Slovencev v Kongresu evropskih manjšin (1928-38). Petek je izdajal tednik Koroški Slovenec, ki je izhajal od 1921 do 1941. Leta 1942 se je […]
Fran Petrè
Po vojni je bil izredni profesor na univerzi v Skopju, nato univerzitetni profesor katedre za slovanske jezike in književnosti v Zagrebu. Po letu 1970 je bil član uredništva Slavistične revije, kasneje je delal v Ljubljani na ZRC SAZU. Petrè je izšel iz pozitivistične šole (Ivan Prijatelj, France Kidrič), kar se kaže v njegovih zgodnejših razpravah in […]
Tone Pretnar
Znanstveno pot je začel na Poljski akademiji znanosti in umetnosti v Varšavi in kmalu postal mednarodno priznan strokovnjak za verzologijo. Svojo raziskovalno metodo je predstavil v magistrski nalogi z naslovom Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja od začetkov do Prešerna, doktoriral je v Varšavi leta 1988 z disertacijo Mickiewicz in Prešeren. Istega leta je postal docent za primerjalno […]
Vasja Predan
Njegovo več kot pol stoletja dolgo kritiško spremljanje domače in tuje produkcije še danes nudi zanesljiv vpogled v gledališko življenje na Slovenskem. Pisal je tudi eseje in komentarje o dramaturških in gledaliških vprašanjih, ki odsevajo tudi njegovo odprtost za aktualizirano, samosvojo odrsko interpretacijo dramske umetnine. Poleg tega je pisal tudi o slovstvenih vprašanjih in spremne […]
Jože Pogačnik
Leta 1958 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na zagrebški univerzi pa je leta 1963 doktoriral z disertacijo Stritarjev literarni nazor. Na Filozofski fakulteti je bil docent in redni profesor, nato je predaval slovensko književnost v Osijeku, pred vojno na Hrvaškem se je umaknil nazaj v Slovenijo, bil je redni profesor na […]
Marjan Poljanec
Njegov prvi književni leposlovni prevod je Bela garda (Bulgakov, 1975). Pomembnejši prevodi: Sapfo (Daudet), Silvija; Avrelija (Nerval), Camera obscura; Lužinova obramba (Nabokov), Zločin in kazen (Dostojevski), Petje sveta (Giono), Dama s psičkom (novele Čehova), Trenutek v življenju drugega (Béjart), Sonjica (Ulicka), Knjiga o sreči (Berberova). Leta 1998 je prejel Sovretovo nagrado. Marjan Poljanec velja za […]
Urška Perenič
V času študija na Filozofski fakulteri Univerze v Ljubljani (slovenščina in nemščina) je bila s štipendijo DAAD v Stuttgartu, po njem pa asistentka za slovenščino na Zvezni realni gimnaziji za Slovence in Dvojezični zvezni trgovski akademiji v Celovcu. Na FF UL je leta 2008 doktorirala s tezo Konstrukcija nacionalnega literarnega sistema z vidika empirične sistemske teorije […]
Francesco Petrarca
Petrarka velja tudi za enega izmed začetnikov evropskega humanizma in si je skladno s tem slavo in ugled skušal pridobiti predvsem prek svojih latinskih del. Pesniški venec in naziv poeta laureatus si je tako pravzaprav pridobil s svojim nedokončanim latinskim epom Africa, poleg tega pa je avtor številnih, predvsem filozofskih spisov (Secretum, De Vita Solitaria, […]
Barbara Predan
Diplomirala je iz industrijskega oblikovanja ter magistrirala iz teorije in razvoja oblikovanja na Oddelku za oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) Univerze v Ljubljani. Leta 2012 je prejela naziv doktorica znanosti za področje interkulturnih študijev – primerjalnih študijev idej in kultur na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU na Univerzi v Novi Gorici. Trenutno vodi Raziskovalni […]
Denis Poniž
Od leta 1986 se je habilitiral na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, leta 1988 pa je postal izredni in od leta 1996 še redni profesor za zgodovino evropske in slovenske dramatike na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Bil je tudi gostujoči profesor in predavatelj na univerzah v tujini.Od sredine sedemdesetih let […]
