Njegov prvi književni leposlovni prevod je Bela garda (Bulgakov, 1975). Pomembnejši prevodi: Sapfo (Daudet), Silvija; Avrelija (Nerval), Camera obscura; Lužinova obramba (Nabokov), Zločin in kazen (Dostojevski), Petje sveta (Giono), Dama s psičkom (novele Čehova), Trenutek v življenju drugega (Béjart), Sonjica (Ulicka), Knjiga o sreči (Berberova). Leta 1998 je prejel Sovretovo nagrado.
Marjan Poljanec velja za izkušenega in natančnega prevajalca, ki s prevodi leposlovnih del slovenskim bralcem že pol stoletja posreduje ustvarjalnost nekaterih najvidnejših imen ruske in francoske književnosti, s prevodi polleposlovnih del pa jih seznanja z znamenitimi osebnostmi in dogodki iz ruske in francoske zgodovine.
