Plotin
O njegovem življenju je znano nekaj malega iz Porfirijevega življenjepisa. Rodil se je v Likopolisu v Egiptu okrog leta 205. O njegovi mladosti ne vemo ničesar, ker ni želel govoriti o svojem poreklu. Prvič ga zasledimo v Aleksandriji, ko je imel 28 let. Tam se je učil filozofijo, bil je učenec Amonija Sakasa, Okrog leta […]
Borislav Pekić
Rodil se je v Podgorici v Črni Gori, šolal pa v Beogradu. Zanimivo je, da je pred objavo svojega prvega dela Vreme čuda pet let prestajal zaporno kazen v Sremski Mitrovici in Nišu. Po pomilostitvi je študiral eksperimentalno psihologijo na Filozofski fakulteti v Beogradu, potem pa je delal kot dramaturg in scenarist. Aktiven je bil […]
Platon
Platon je zagovarjal obstoj netelesnega sveta idej. Svet, ki ga zaznamo, pa naj bi bil le posnetek idej. Po njegovem naj bi duša težila k nadčutnemu svetu, medtem pa jo telo samo ovira. S tem je nasprotoval razmišljanju Grkov, ki so bili naklonjeni svojim telesom. S svojo filozofijo je Platon odprl veliko vprašanj kot kateri […]
Dušan Pirjevec
Med vojno je bil politični komisar, po vojaški in partijski liniji je bil pristojen za Primorsko in Koroško. Po vojni je bil pomemben partijski funkcionar, vodil je npr. »agitprop« pri CK KPS. Leta 1948 si je dovolil šalo na račun slovenskih funkcionarjev Josipa Vidmarja in Vlada Kozaka: po telefonu jima je sporočil, da je sovjetska […]
Herman Potočnik
Ko se je človeštvo na začetku 20. stoletja šele učilo premagovati gravitacijo z letenjem in začenjalo odkrivati tančice delovanja našega planeta, si jeHerman Potočnikdrznil razmišljati o potovanju v svet onkraj Zemljinega obzorja. Slovenski inženir in vizionarski mislec si je zamislil prihodnost, v kateri bi ljudje lahko potovali po vesolju. Desetletja preden je prvi umetni satelit […]
Erich Prunč
V letih 1965−1988 je bil asistent na Inštitutu za slavistiko in lektor na Inštitutu za izobraževanje prevajalcev in tolmačev v Gradcu. Od leta 1988 je bil redni profesor in predstojnik tega inštituta. Bil je med pobudniki Koroških kulturnih dnevov (skupaj s člani ljubljanske univerze so prirejali vsakoletno osrednjo koroško kulturno-znanstveno prireditev) in predsednik Krščanske kulturne […]
France Pibernik
Napisal je več pesniških zbirk, najprej v novoromantičnem slogu, pozneje pa se je bolj razvijal v modernizem. Tudi na esejističnem in literarnozgodovinskem področju je objavil več vidnejših del, njegova osrednja pozornost pa je usmerjena v proučevanje literature iz druge svetovne vojne in zdomstva, zlasti tiste, ki je bila zaradi političnih in ideoloških razlogov zamolčana. Tako […]
Boris Paternu
Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in slogeslovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije […]
Boris Pahor
Izkušnje iz taborišč so zapustile sledove v njegovi prozi, najbolj v romanu Nekropola (1967), ki je doživel več ponatisov in prevodov v mnoge evropske jezike. Ker je v taborišču zbolel za jetiko, je Pahor dobro leto dni prebil na zdravljenju v švicarskem sanatoriju, v Trst pa se je vrnil 1946., v naslednjem letu je v […]
Tone Perčič
Najprej je bil lektor slovenskega jezika na univerzah v tujini – v Leipzigu, Berlinu, Nottinghamu in Parizu, nato je bil vodja knjižnice Fakultete za organizacijske vede v Kranju. Njegov pisateljski opus obsega novele, črtice in romane. V prvencu, zbirki črtic in novel Pot v nestalnost, je uvedel razpad vzročno povezane zgodbe, žanrski in slogovni sinkretizem […]
