Leta 1958 je diplomiral iz slavistike na Filozofski fakulteti v Ljubljani, na zagrebški univerzi pa je leta 1963 doktoriral z disertacijo Stritarjev literarni nazor. Na Filozofski fakulteti je bil docent in redni profesor, nato je predaval slovensko književnost v Osijeku, pred vojno na Hrvaškem se je umaknil nazaj v Slovenijo, bil je redni profesor na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Udeleževal se je znanstvenih srečanj in predaval na večini evropskih univerz, ki imajo študij slavistike. Izvolili so ga tudi za dopisnega in kasneje rednega člana SAZU. Leta 1996 je prejel svoje najvišje mednarodno priznanje, prestižno Herderjevo nagrado za delo v humanistični stroki. Tega leta je postal tudi član Akademije znanosti v Göttingenu, od uglednih priznanj je akademik prejel Evropsko medaljo za medievalistiko. Napisal je več kot 15 knjig, 13 v tujem jeziku, izšle so v Nemčiji, in objavil 83 študij in razprav v tujih publikacijah. Tematika teh objav je slovensko pismenstvo in književnost od začetkov do danes, obravnavana je s primerjalnega zornega kota, v srednjeevropskem in evropskem kontekstu.
Dela:
- Stritarjev literarni nazor (monografija) (1963)
- Čas v besedi (razprave) (1963)
- Zgodovina slovenskega slovstva I–VIII (1968–72)
- Slovensko zamejsko in zdomsko slovstvo (1972)
- Jurij Dalmatin luči stilističnih raztiskav (razprava) (1973)
- Teze in sinteze (študije) (1976)
- Jernej Kopitar (monografija) (1977)
- Parametri in paralele (študije) (1978)
- Na križiščih zgodovine (1981)
- Slovenska Lepa Vida ali hoja za rožo čudotvorno (1988)
- Kulturni pomen Slomškovega dela (1991) …
