Loading...
Brezplačna poštnina!
Dobrodošli na novi spletni strani Slovenske matice! Morebitne napake še odpravljamo in se vam zahvaljujemo za razumevanje.
0
akad. prof. dr.
Boris Paternu

Akad. prof. dr. Boris Paternu (1926-2021) je slovenski  literarni zgodovinar in teoretik. Leta 1951 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slavistike, nato tam doktoriral s tezo Idejno in estetsko teoretično izhodišče realizma v Levstikovi literarni kritiki (v knjigi pod naslovom Estetske osnove Levstikove literarne kritike, 1962). Na Filozofski fakulteti je predaval od leta 1961, od leta 1972 kot redni profesor za zgodovino slovenske književnosti. Bil je tudi redni član SAZU. S predavanji je gostoval na tujih univerzah, največkrat v Celovcu in Trstu. Leta 1979 je zasnoval simpozij Obdobja v slovenskem jeziku, književnosti in kulturi in bil več let njegov predsednik. Bil je tudi sourednik Slavistične revije, član glavnega uredniškega odbora Enciklopedije Slovenije, član uredniškega odbora nove izdaje Brižinskih spomenikov. Upokojil se je leta 1994.

 

Najprej se je ukvarjal s pripovedništvom 19. stoletja in začetki literarne kritike. Vodil je skupinsko raziskavo povojne literature (Slovenska književnost 1945−1965, I-II), v njenem sklopu je z generacijskega vidika obdelal liriko. V razpravah je obravnaval smeri in slogeslovenske književnosti od reformacije do sodobnosti. Podrobno se je ukvarjal s Prešernom. Literarno zgodovino je prenavljal s postopki imanentne interpretacije ter pozneje sprejemal pobude modernih teoretičnih in metodoloških smeri. Tematsko in jezikovno-stilno obravnavo literarnih del in avtorskih opusov je združeval s strukturnimi in recepcijskimi vidiki v integralno interpretacijo. V literarni zgodovini je raziskoval časovne oz. obdobne sloge. Prizadeval si je pojasniti evolucijsko dinamiko slovenske literature, zlasti poezije, in v njej odkriti značilne tipološke poteze. Ob tem je teoretično in metodološko utemeljeval svoje poglede in dognanja. Prejel je številne nagrade: mdr. Kidričevo nagrado za znanost, srebrni častni znak svobode RS, Župančičevo nagrado mesta Ljubljane, nagrado ambasador RS v znanosti itd. Njegova bibliografija šteje skoraj 20 knjig.

Bibliografija knjig:

  • Slovenska literarna kritika pred Levstikom (1960)
  • Estetske osnove Levstikove literarne kritike (1962)
  • Pogledi na slovensko književnost I–II (1974)
  • France Prešeren in njegovo pesniško delo, I–II (1976, 1977)
  • Slovensko pesništvo upora 1941−1945, I–V (1987–1997)
  • Na zeleni strehi vetra / Auf dem Grünen Dach der Windes (antologija, urednik, 1980)
  • Sodobni slovenski jezik, književnost in kultura (1988)
  • Janko Kersnik: Kmetske slike (1989)
  • Obdobja in slogi v slovenski književnosti (1989)
  • Modeli slovenske literarne kritike (1989)
  • Brižinski spomeniki. 2. pregledana izdaja (1993)
  • Razpotja slovenske proze (1993)
  • France Prešeren 1800−1849 (1994, v nemščini)
  • Pesmi od tam, kjer se je smrt utrudila do smrti: Slovenske zaporniške in taborniške pesmi iz vojnih let 1941−1945 (1995)
  • Od ekspresionizma do postmoderne: Študije o slovenskem pesništvu in jeziku (1999)
  • Književne študije, I–IV (2001, 2006, 2010)
  • Po sledeh jezikovnih travm v sodobni slovenski književnosti (2005)
  • Premisleki o književnosti in jeziku (2016)

izdano pri slovenski matici

Estetske osnove Levstikove literarne kritike
Boris Paternu

6,30