Platon je zagovarjal obstoj netelesnega sveta idej. Svet, ki ga zaznamo, pa naj bi bil le posnetek idej. Po njegovem naj bi duša težila k nadčutnemu svetu, medtem pa jo telo samo ovira. S tem je nasprotoval razmišljanju Grkov, ki so bili naklonjeni svojim telesom.
S svojo filozofijo je Platon odprl veliko vprašanj kot kateri koli drugi filozof, na veliko večino le-teh pa je podal tudi odgovore. Nekatera njegova dela so se po zaslugi Bizanca ohranila v rokopisih, ohranilo se je 43 spisov. Zapisal je tudi nekaj modrosti, ki se jih je naučil od Sokrata in jih ta ni zapisal.
Dela, prevedena v slovenščino:
- Država (prevedel Jože Košar, 1995)
- Zbrana dela (zbral Gorazd Kocijančič, 2009)
- Parmenid (prevedel Boris Vezjak, 2001)
- Fileb (prevedel Boris Vezjak, 2000)
- Sokratov zagovor (prevedel Anton Sovre, 2013)
- Harmid (prevedel Boris Vezjak, 1994)
- Faidros (prevedel Fran Bradač, 1969)
- Poslednji dnevi Sokrata (prevedel Anton Sovre, 1988)
- Kratilos : (ali o pravilnosti imen, logičen) (prevedel Marijan Tavčar, 1980)
- Protagoras (prevedel Marijan Tavčar, 1966)
- Sofist (prevedel Valentin Kalan, 1980)
- Apologija ; Kriton (prevedel Anton Sovre, 1967)
- Simposion in Gorgias (prevedel Anton Sovre, 1960)
- Zakoni (prevedel Jože Košar, 1982)
- Phaidon : razgovor o nesmrtnosti duše (prevedel Anton Sovre, 1929)
