Začetki kulturnih in družbenih stikov med Slovenci in Rusi segajo v davno preteklost, v čase slovanske skupnosti. Tudi po razpadu te skupnosti in po razselitvi prednikov obeh ljudstev s skrajnih koncev slovanskega ozemlja (Slovenci na jugo-zahodu, Rusi na severo-vzhodu) je v izročilu živelo občutje njihovega skupnega izvora in etnične bližine še naprej, čeprav je do neposrednih stikov med obema ljudstvoma prihajalo le poredkoma. Slovenci so omenjeni kot Horutani v staroruskem letopisu, ki ga izročilo pripisuje menihu Nestorju (konec 11., začetek 12. stoletja), Ruse pa z imenom Moskoviti v svojih spisih prvič omenjajo slovenski protestanti v 16. stoletju. V letih 1517 in 1526 je kot avstrijski poslanik obiskal Moskvo slovenski rojak baron Žiga Herberstein, ki je zapustil za seboj znamenit opis moskovske države, brez katerega bi tudi danes ne bilo možno proučevanje zgodovine Rusije v prvi četrtini 16. stoletja. Šele proti koncu 18. stoletja lahko opazimo prizadevanja, da bi vzpostavili stalne stike med Slovenci in Rusi.
(Odlomek iz avtorjevega uvoda)
