Preprosto psihološko nazorno razmišljanje v smeri dogmatičnega problema izvirnega greha.
V Pojmu tesnobe – spisu o izvirnem grehu Kierkegaard pojem posamičnika razbije na binom rod in samost. »Človek je individuum in to kot tak hkrati samost in ves rod, tako da je celoten rod udeležen v posamezniku in posameznik v celotnem rodu«. Živalska vrsta ne uspe sproducirati posameznika, zato tudi nima rodu. Rod je torej specifična lastnost človeka, ki človeka loči od živali. Rod se ne začne z vsakim posameznikom od začetka, vsak posameznik pa se začne z rodom od začetka s t. i. kvalitativnim skokom: »Do nove kvalitete se pride najprej s kvalitativnim skokom, z nenadnostjo skrivnostnega«. Če tega skoka ne bi bilo, potem bi bil človek zgolj številka, v najboljšem primeru samost, ne pa tudi rod. Rod izhaja iz prvega človeka Adama, ki je rod in je samost; namreč, piše Kierkegaard, drugi človek nebi bil drugi človek, se pravi kvaliteta, če nebi izhajal iz prvega človeka; bil bi zgolj prazna ponovitev.
