To izjemno in za Sloveniji povsem novo besedilo raziskuje usodo in življenje Judov Koroške, Štajerske, Kranjske, Goriške, Trsta in Istre v srednjem veku do izgonov s Koroške in Štajerske leta 1496 ter Kranjske leta 1515. Holistično predstavlja splošno zgodovino judovske diaspore omenjenih dežel od 10. stoletja do izgona s Kranjske leta 1515 in odgovorja na vprašanja, ki zanimajo mnoge zgodovinarje in širšo javnost: Kdaj lahko govorimo o pričetku srednjeveške judovske skupnosti na področju prebivanja alpskih Slovanov? Kakšen je bil značaj, obseg in zgodovinski razvoj judovske skupnosti Koroške, Štajerske, Kranjske, Trsta in Istre do izgonov v letih 1496-1515? Kakšen je bil družbeni, pravni in gospodarski položaj judovske skupnosti kot tak in v primerjavi s skupnostmi sosednjih dežel Benečije, Furlanije ter Zgornje in Spodnje Avstrije in Svetega rimskega cesarstva nasploh z vidika pogojev, ki so določevali nejudovsko okolje (jezik, vera, stopnja organiziranosti oblasti, strpnost, itd.), in z vidika značilnosti judovske skupnosti same (naselitveni vzorec, gospodarske dejavnosti, jezik, obredna vprašanja, odnosi z okolico, itd.)? Avtor je pri tej raziskavi locirali vse sekundarne vire v slovenščini, srbščini, hrvaščini, italijanščini, nemščini, angleščini in hebrejščini in nato to literaturo tudi analiziral. Na osnovi podatkov iz analize sekundarnih virov je nato analizirali primarne vire, torej arheološke in materialne ostanke, takratne listine in druge navedbe ter literaturo rabina Israela Isserleina in njegovih učencev, in vse navedene podatke tudi sintetiziral. Besedilo govori tudi o razmerjih med Judi in večinskim prebivalstvom ter tistih vidikih tukajšnjega nejudovskega okolja, ki so imeli neposreden vpliv na judovske skupnosti.
