V monografiji so predstavljeni rezultati znanstvenega posveta, ki sta ga ob 100-letnici ustanovitve prve slovenske univerze pripravili Slovenska matica in Univerza v Ljubljani. Že znanim podatkom o ustanovitvi in razvoju ljubljanske univerze so dodane nove analize, ki pojasnjujejo, s kako habilitiranimi učitelji je sploh lahko računala mlada univerza, kako so profesorski krogi vplivali na druga področja, npr. na slovensko sodstvo ali ustanavljanje Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Delovanju univerze v zaostrenih političnih razmerah so dodana razmišljanja o avtonomiji univerze, o dejavnosti študentov in njihovem socialnem statusu. Nismo pa pozabili niti na kulturno dediščino univerze v njenih arhivih in umetnostni zbirki.
