Anton Kosovel
Posebej ga je zaznamovalo prizadevanje za razjasnitev smrti njegovega strica Stanislava Cigoja, ki je bil leta 1944 ubit. Kosovel je desetletja zbiral dokumente in pričevanja ter si prizadeval za obnovo sodnega postopka proti Vinku Kosovelu, ki ga je povezoval s Cigojevim umorom. Postopek se je v začetku 90. let obnovil in se vlekel več let. […]
Igor Kranjc
Ko je bil dr. Kranjc višji kustos Moderne galerije v Ljubljani, je v letu 1995 ob 100-letnici rojstva Franceta Kralja skupaj s sodelavci pripravil in vodil retrospektivno razstavo o njem. V letu 1998 pa so pripravili retrospektivno razstavo o Tonetu Kralju in katalog, katerega avtor je dr. Igor Kranjc.Verjetno ni publikacije, kataloga, razstave o bratih […]
Niko R. Kolar
Otroštvo je preživel na Prevaljah, kjer je tudi obiskoval osnovno šolo. Kasneje je končal še Kovinarsko poklicno šolo v Mariboru in absolviral Višjo šolo za socialne delavce v Ljubljani. Najprej je bil zaposlen v podjetju Instalater Prevalje, nato je bil tehnični vodja Umetnostne galerije Slovenj Gradec, tajnik Kulturne skupnosti Občine Slovenj Gradec in pozneje direktor […]
Metoda Kamperl
Tam predava na vseh stopnjah študija in usposablja mlade raziskovalce. Raziskovalno se ukvarja z baročno umetnostjo in kulturo ter muzejsko pedagogiko. Je avtorica več kot 70 znanstvenih člankov in prispevkov ter petih znanstvenih monografij. Poleg drugih funkcij je bila med 2012 in 2020 predsednica državne komisije za splošno maturo za umetnostno zgodovino, med 2013 in […]
Meta Kušar
Je avtorica šestih pesniških zbirk: Madeira (1993), Svila in Lan (1997), Ljubljana (2004), Jaspis (2008), Vrt (2014), za katero je prejela Veronikino nagrado, ter Azur (2015, Celovec/Klagenfurt), ki je bila nominirana za Jenkovo nagrado. Njena najnovejša pesniška zbirka Zmaj je izšla pri založbi Litera leta 2021, medtem ko so bila njena zbrana dela leta 2022 objavljena pri Mladinski knjigi. Njena pesniška zbirka […]
Milica Kacin Wohinz
Med letoma 1993 in 2000 je sopredsedovala mešani slovensko-italijanski zgodovinsko-kulturni komisiji, ki sta jo ustanovili vladi obeh držav, da bi preučila slovensko-italijanske odnose v času pred in po dveh svetovnih vojnah. Objavila je vrsto znanstvenih razprav in monografij, številne med njimi so prevedene tudi v italijanščino: Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, 1918–1921 (1972, Narodnoobrambno gibanje […]
Kajetan Kovič
Kot pesnik je postal znan leta 1953, ko je izšla zbirka Pesmi štirih. V njej je skupaj s prijatelji, pesniki Janezom Menartom, Tonetom Pavčkom in Cirilom Zlobcem, načel takrat ustaljeni in uveljavljeni slog pesnjenja ter se povrnil k prvinam postromantike, nove romantike, čustvom, intimizmu, doživljanju narave in včasih morda pesniške zasanjanosti. Nadaljeval je z zbirkami Prezgodnji dan, […]
Søren Kierkegaard
Za zgled človekovega položaja daje Abrahama, katerega položaj je absolutna samota. V svojem obupu kliče na pomoč Boga, ki mu ne odgovarja. Kierkegaard je bil mnenja, da bi bile stvari zadosti slabe že, če Boga ne bi bilo. A so še slabše, ker Bog obstaja. Odpre se prepad med človekom in Bogom. Njegovo nenavadno avtorstvo obsega […]
Jože Kastelic
Rodil se je v Šentvidu pri Stični, študiral je na filozofski fakulteti, kjer je doktoriral z disertacijo Antični snovni elementi v Prešernovem delu, vendar njegovo delo ni bilo ne arheološko ne epigrafsko, ampak filološko – nastal je prvi člen v verigi razprav in esejev na temo Prešerna. Po tajniškem delu na gimnaziji je leta 1943 […]
Vladimir Kavčič
Po končani gimnaziji je diplomiral na pravni fakulteti, bil je zaposlen pri RTV Slovenija, bil je še urednik in direktor založbe Borec, direktor Jugoslovanske avtorske agencije, opravljal pa je tudi več političnih in državno-uradniških funkcij s področja kulture. Kavčič spada med sodobne klasike. Njegova dela so psihološko poglobljene novele in romani s pogostim notranjim monologom, […]
