Eseji v tej knjigi se ukvarjajo s tremi velikimi vprašanji: zlomu in nasilju v 20. stoletju, z vprašanjem monmoteističnih religij in fundamentalizmov, ter z vprašanjem svobode. Človek 20. stoletja je pokazal izjemno potrebo in nadarjenost za vse vrste zla. Poglabljanje v koncepte in prakse zločinov, storjenih med 2. svetovno vojno in po njej, vključno s tistimi ob razpadanju Jugoslavije, kaže, da zlo za vedno poškoduje človeka, ter se vrača v vedno hujši obliki. Gre za velike zločine, ki se tako globoko zarežejo v družbeno tkivo, da jih ni mogoče pozabiti ali odpustiti, zato se vprašanje odgovornosti, krivde, kazni, odpuščanja prenaša iz ene generacije v drugo. Celotna zgodba zahodne svobode stoji na posamezniku in njegovih pravicah, ki pa v dejanskem življenju delujejo samo kot odgovornost.
Nominacija za Rožančevo nagrado 2010.
