Knjiga Erotika, politika itn. je knjiga o duši. Po starodavnem izročilu, ki se je na Zahodu prijelo – in primejo se tista izročila, ki imajo kaj povedati – človek ne le ima dušo, ampak je duša. Ne tisto »nematerialno nekaj«, kar bi bilo zaprto v telo, »duhec v mašini« (s pomljivo sintagmo G. Ryleja), ampak presežna nedostopnost, ki je mesto vsega. In drugo izročilo, ki je povezano s strukturo pričujoče knjige, pravi, da je duša »sestavljena« iz trojega: iz želelnega dela, sposobnosti za razburjenje in miselnega dela. Eseji pričujoče knjige, ki so v skladu s to trihotomijo trije, skušajo z metodo, ki jo je avtor začrtal že v knjigi Razbitje, s kreativnim filozofiranjem osvoboditi možne razsežnosti tega izročila in danes spet uvajati vanj. To se zgodi v treh fragmentih, na treh mejnih fenomenih, treh zgostitvah érosa, thymósa in logosne zmožnosti: prvič, na območju erotičnega fenomena v najkonkretnejšem pomenu spolne želje in užitka, drugič, na tleh politične akcije kot praizvorne geste »razburjenega« začrtovanja teritorija svojega sveta in konfliktnega stika z drugimi »jezami« in tretjič, na meji samega mišljenja, na točki, kjer fantastična zmožnost tega logistikón prehaja v svoje drugo, ne da bi prepričana, ali je to prehajanje nekaj resničnega: v mišljenju neskončnosti.
