Angela Vode in Boris Furlan sta bili do srede osemdesetih let v slovenski javnosti zamolčani imeni. Oba sta bili žrtvi montiranega političnega procesa iz leta 1947, ki je bil ena najhujših replik stalinskih sodnih fars na naših tleh. To je bil tako imenovani Nagodetov proces, na katerem so poleg mnogih drugih demokratično usmerjenih izobražencev obsodili tudi dva angažirana slovenska intelektualca, ki sta bila znana po svojih antifašističnih stališčih. Angela Vode je bila levičarka, nekaj časa tudi članica Komunistične stranke, dokler se z njo ni razšla; Boris Furlan je bil nacionalno in liberalno usmerjen izobraženec, ki je prav tako kot Vodetova kmalu po vojni prišel v spor s komunističnimi zmagovalci. Njuna politična naziranja pa so seveda samo del problematike, ki ju obravnavajo avtorji zbornika, ki so bili tudi sodelavci simpozijev o obeh osebnostih v maju leta 2000. Knjiga se ukvarja s celovitostjo intelektualnega in političnega dela, pa tudi z življenjem obeh markantnih, a tragičnih osebnosti iz slovenske demokratične tradicije.
