Obris mojega časa Aleksandra Bassina, neutrudnega, široko razgledanega in kritičnega spremljevalca, pobudnika in organizatorja sodobne umetnosti, ki izhaja v knjižni zbirki Spomini in srečanja, je hkrati razkošno memoarsko delo in bogat zgodovinski dokument o umetnosti in kulturi 20. stoletja. Gre za avtorja, ki mu je karierno pot začrtalo z umetnostjo zaznamovano družinsko poreklo in ga danes nadaljuje sožitje z umetnikoma Mojco Smerdu in Tobiasom Putrihom ter široko okrožje številnih domačih in svetovnih umetnikov. Njegov ded, znameniti kulturni mecen dr. Fran Windischer, med letoma 1929 in 1949 predsednik društva Narodna galerija, mu je že v zgodnjih letih odprl pot v svet velikih duhov slovenstva, bodisi ob osebnih obiskih pri Plečniku, Jakopiču in drugih umetnikih bodisi ob ogledih razstav.
Avtor je živo zanimanje za umetnost ohranil in gojil na vseh kariernih postajah, tako v državnih službah, začenši kot sekretar likovne akademije, predvsem pa v zadnji vlogi direktorja ljubljanske mestne galerije, ki ji je podjetno razširil razstavni prostor in vanjo pripeljal vrhunske domače in svetovne umetnike, kot ustanovitelj Jugoslovanskega bienala male plastike, predsednik društva likovnih kritikov, kot selektor, kurator, predsednik ali član številnih jugoslovanskih, slovenskih in mednarodnih likovnih žirij, še zlasti kot funkcionar v mednarodnem združenju likovnih kritikov AICA. Kot likovni kritik je vse do danes v živem stiku z aktualnimi likovnimi tokovi, sprva kot zavzet pisec v dnevnem tisku, sočasno in pozneje pa kot avtor številnih razstavnih katalogov in likovnih monografij. Z literarno veščino upodobljena družinska toplina v memoarskem delu knjige in zgledno zbrano dokumentarno gradivo v vznemirljivem poklicnem obdobju je poklon avtorja lastnemu življenju in času, ki mu brez prestanka vtiskuje svojo sled.
