Dogodki

Kulturno-umetniško društvo KDO? in Slovenska matica prirejata večer v spomin nekdanjemu uglednemu članu in avtorju Slovenske matice dr. Andreju Capudru, ki se je lani poslovil od nas. S Slovensko matico je začel intenzivneje sodelovati leta 1977, ko je izšla tako njegova spremna beseda k Bergsonovemu Eseju o smehu, ki je za zmeraj zaznamoval njegovo intelektualno delo, kot tudi njegov roman Mali cvet, pripoved o ljubezenskih doživetjih in razvoju mladostnika. Poleg ljubljanskega okolja slika v njem še Dalmacijo in Provanso, kjer se je dr. Andrej Capuder tudi strokovno izpopolnjeval. Leta 1982 je pri Slovenski matici izdal prvi del slovenske romaneskne trilogije...

1. del: 9.30–11.00 ddr. Igor Grdina, Slovenci leta 1909 – običajno leto belle époque? dr. Andrej Rahten, Slovenci leta 1919 – prelom po prelomu? dr. Jurij Perovšek, Slovenci leta 1929 – med narodom in kraljem dr. Renato Podbersič, Slovenci leta 1939 – med vojno in mirom Odmor 2. del: 11.15–13.15 dr. Helena Jaklitsch, Slovenci leta 1949 – med Stalinom in Titom mag. Tomaž Ivešić, mag., Slovenci leta 1959 – med jugoslovanstvom in narodom mag. Jurij Pavel Emeršič, Slovenci leta 1969 – med reformizmom in kontrarevolucijo dr. Jelka Piškurić, Slovenci leta 1979 – med starimi in novimi potmi dr. Rosvita Pesek,...

Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice. Kot vsaka tehnološka revolucija tudi novi digitalni mediji vzbujajo v nekaterih upanje in in v drugih strah. Ali spreminjajo zgradbo in delovanje naših možganov? Ali se poraja digitalna demenca? Kaj se v digitalni dobi dogaja z našim spominom, pozornostjo, stilom razmišljanja in zavestjo? Nevroznanost se zaveda tegob in nevarnosti novega sveta, a ponuja tudi precej optimistično vizijo, kako se jim izogniti. Na enem področju pa (p)ostaja vse bolj pesimistična. Profesor dr. sci. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je zdravnik, specialist nevrolog, predstojnik Katedre za nevrologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in vodja Enote za raziskovanje...

Predstavitev monografije Franceta Pibernika o pesniku Severinu Šaliju Severin Šali: popotnik, zaljubljen v življenje, ponatisa romana Ivanke Hergold Nož in jabolko ter ponatisa zbornika O Danetu Zajcu, ki je v uredništvu Neže Zajc izšel ob 10-letnici pesnikove smrti. France Pibernik je bil Šalijev osebni prijatelj in sodelavec v nekdanji Mladinski knjigi v Ljubljani, k pisanju biografije o pesniku Severinu Šaliju pa sta ga spodbudila duša Kulturnega društva Severin Šali Franci Koncilija in dr. Janez Dular. Knjižni prikaz življenja in dela Severina Šalija, ki sta jo izdala Kulturno društvo Severin Šali in Slovenska matica, je prva monografija o pesniku, rojenem v...

Lirična poezija nastaja tedaj, kadar zmanjka besed, ker je to, kar doživljamo, pregosto, preživo, pregloboko. Lirična poezija ni samo za branje, temveč tudi za poslušanje in predvsem za doživljanje: tega, česar se dotika, namreč ni mogoče izreči, ampak le doživljati. Mogoče se nikjer drugje ne počutimo tako neprestopno sami kot ob teh vprašanjih in nikjer ne čutimo globlje potrebe po pogovoru. Tak pogovor, v katerem gre do konca zares, je lirična poezija: njene besede so izrečene v tišino, iz katere so prišle. Tak pogovor o pesmi in s pesmijo na ustih bo potekal z gostom Branetom Senegačnikom, ki je pri...

Društvo slovenskih književnih prevajalcev vabi na podelitev JERMANOVE NAGRADE ZA LETO 2019, ki jo Društvo podeljuje za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih ezikov v slovenščino. Jermanovo nagrado za leto 2019 prejme prevajalka Sonja Weiss za prevod dela: Plotin, Zbrani spisi II (Slovenska matica).

Pozdravne besede prorektorica Univerze v Ljubljani prof. dr. Barbara Novak in predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič 6. november 2019 9.30–11.00 Študij v Ljubljani do ustanovitve univerze Bogdan Kolar: O prvencih univerzitetnega izobraževanja na Slovenskem Peter Vodopivec: Slovenci na avstrijskih univerzah in univerza v slovenskih narodnih programih do leta 1918 Tatjana Dekleva: Ustanovitev univerze v Ljubljani 11.15–13.00 Uveljavljanje univerze v slovenski družbi Aleš Gabrič: Univerza in Slovenska matica Željko Oset: Odnosi med Univerzo v Ljubljani in SAZU skozi čas Tone Smolej: Univerzitetno zaledje naših prvih profesorjev 13.00–14.00 Hladno-topli bife za sodelujoče Mala sejna soba Univerze v Ljubljani 14.15–15.45 Med akademsko...

PROGRAM 10.00 Milan Dekleva (izr. član SAZU): Uvodni govor Dr. Oto Luthar (direktor ZRC SAZU): Pozdravni nagovor Dr. Neža Zajc (Inštitut za kulturno zgodovino, ZRC SAZU): Uvod v simpozij 10.30 Dr. Ignacija Fridl Jarc: Mitos in etos v dramatiki Daneta Zajca 10.50 Dr. Matej Hriberšek: Medeja skozi Zajčeve oči. Nekaj misli o Medeji Daneta Zajca 11.10 Aleš Berger: Srečevanja z dramatiko Daneta Zajca 11.30 Ivo Svetina: Jagababa kot pesnikova oporoka Odmor 12.00 Dr. Tomaž Toporišič: Pesniške igre onstran dramskega 12.20 Ddr. Igor Grdina: »Asskala« 12.40 Dr. Denis Poniž: Ko samota postane poezija (ob pesmi »Sreča samota«) 13.00 Dr. Neža Zajc:...

Tokrat se bomo v ciklu o Znamenitih Slovenkah posvetili slikarki, ilustratorki, keramičarki, kiparki in lutkarici Mari Kralj, ki se je od nas poslovila 22. oktobra pred devetimi leti v 101. letu svojega ustvarjalno izredno bogatega življenja. Še posebej smo veseli, da bo predstavitev potekala v sodelovanju z Univerzo za tretje življenjsko obdobje. Delo Mare Kralj je namreč raziskoval študijski umetnostnozgodovinski krožek »Spoznajmo svoje mesto in domovino«, ki ga vodi umetnostna zgodovinarka in zgodovinarka mag. Olga Paulič. Nastopalo bo sedem članic krožka, ki bodo predstavile: mag. Olga Paulič – kako je potekal raziskovalni projekt o Mari Kralj dr. Vesna Koželj Oblak...

Dobri dve desetletji po izidu znanstvene monografije Slovenska trideseta leta se lahko ozremo na veliko raziskav, ki so osvetlile posamezne prispevke o Slovenkah v burnem desetletju pred drugo svetovno vojno. Zdi se, da je nastopil čas za ponovni premislek o tej dobi, ki bo prvega dopolnil z novimi spoznanji in pokazal, da so tudi slovenske intelektualke, slikarke, pisateljice, družbene aktivistke, znanstvenice, gospodarstvenice, publicistke in druge, dolgo premalo znane in priznane ženske te dobe, sooblikovale prelomni čas, v katerem so živele in delovale. Okroglo mizo, ki jo soorganizira Fakulteta za humanistiko Univerze v Novi Gorici, bo moderirala dr. Katja Mihurko Poniž,...