Dogodki

Večkrat je slišati trditve o Marsu kot alternativi našemu planetu. Zato se bomo na predavanju vprašali, kako priti tja in kakšne razmere nas tam čakajo. Sliko bomo razširili na preteklost in prihodnost Osončja in na naseljivost drugih možnih svetov. Sledil bo jasen sklep, da Zemlja edina lahko podpira naš obstoj in da se moramo zato takoj lotiti reševanja sedanje klimatske krize. Tomaž Zwitter je astrofizik, ki ga raziskovalno zanima medzvezdni prostor, enojne in dvojne zvezde ter sestava in razvoj naše Galaksije. Te teme študira s spektroskopskimi in fotometričnimi tehnikami. Je znanstveni direktor kolaboracije RAVE (RAVE je eden izmed ključnih projektov...

Gledališka dejavnost je pomembno sooblikovala slovensko narodno zavest v Trstu in okolici, hkrati pa je Trst s svojo gledališko vizijo enako pomembno vplival na zgodovino gledališča v matični domovini. V Trstu so delovali mnogi gledališki ustvarjalci, ki so svojo ustvarjalno pot začeli na mariborskih deskah. Dolga leta je bilo Slovensko stalno gledališče v Trstu nepogrešljiv gost Borštnikovega srečanja. Prav v času, ko Maribor znova gosti najboljše slovenske gledališke predstave minule sezone, bo v Univerzitetni knjižnici Maribor potekal pogovor z dvema izjemnima poznavalcema slovenske gledališke zgodovine – dr. Bogomilo Kravos in pisateljem, gledališčnikom Tonetom Partljičem. Monografija Slovensko gledališče v Trstu. Od...

Marljiva čebela se pojavlja na vseh področji našega življenja – zelo pomembno vlogo ima v kulturi, predvsem v umetnostnih besedilih. Kako je prikazana in kaj vse predstavlja, je med drugim opisano v knjigi Marije Stanonik Čebela na cvetu in v svetu. Pogovor z avtorico bo moderirala kustodinja Čebelarskega muzeja Verena Štekar-Vidic.

ČLOVEŠKA RIBICA IN ŽIVLJENJE V PODZEMNEM SVETU V zbirki Utripi sveta je pri založbi Hart izšla nova knjiga z naslovom Človeška ribica in življenje v podzemnem svetu članice Slovenske matice prof. dr. Barbare Bajd. Strokovni recenzent je bil prof. dr. Boris Bulog, dolgoletni vodilni raziskovalec na področju funkcionalnomorfoloških in okoljskih raziskav naše endemične jamske dvoživke, človeške ribice ali močerila, in njene ohranitve v avtohtonem naravnem okolju. V knjigi je opisana zgradba človeške ribice in njene prilagoditve na vodno jamsko okolje, njena razširjenost in evolucijski razvoj ter zgodovina raziskovanja te zanimive podzemne živali. Več o zanimivostih npr. razvoju jajčec v Postojnski...

Naša družba se nezadržno stara in z njo se poglablja vprašanje, kako ostarelim zagotoviti ne samo dostojanstvo zadnjih let življenja, ampak tudi dostojno umiranje in smrt. Prof. dr. Matjaž Zwitter je 41 let delal kot specialist onkologije z radioterapijo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, še vedno pa dela kot predstojnik Katedre za medicinsko etiko in pravo Medicinske fakultete Univerze v Mariboru. V knjigi Pogovarjamo se o evtanaziji, ki je pred kratkim izšla pri Slovenski matici, odgovarja vsem tistim, ki poskušajo to zapleteno vprašanje rešiti z eno samo, pravno potezo - z uzakonitvijo evtanazije. Z uglednim zdravnikom se bo pogovarjala tajnica...

Pobudo za postavitev spomenika kralju Aleksandru I. Karađorđeviću v Ljubljani so po kraljevi smrti v Marseillu dali vojni prostovoljci. Odbor za postavitev spomenika je zaprosil arhitekta Jožeta Plečnika za načrt spomenika in decembra 1935 razpisal natečaj, ki ni bil uspešen. Odbor je odklonil tudi Plečnikov predlog za stebriščni prehod (Propileje), čeprav ga je mestna občina sprejela. Na drugem natečaju oktobra 1938 sta prvo nagrado prejela kipar Tine Kos in arh. Miro Kos, za izvedbo pa je bil izbran drugonagrajeni osnutek Lojzeta Dolinarja, ki se je odločil za tradicionalno obliko konjeniškega spomenika na podstavku. Sprva so razmišljali, da bi spomenik stal...

Antigonine sestre: o matrici ljubezni je delo o genealogiji ljubezni. Kakor je Jezus za krščanstvo, je Antigona v zgodnji evropski misli ničelna točka etike: v njej se združujejo stari nenapisani zakoni, arhaična etična načela ter najvišji zakon ljubezni. V dialog z Antigono so pritegnjena tudi ženska božanstva arhaične grške dobe (Metida), stare kozmološke matrice (chóra) ter liki t.i. herojskih žensk, kot so Savitri iz indijskega epa Mahabharata, Alkestida iz istoimenske grške Evripidove drame ter slovenski mitološki lik Lepe Vide. Delo se posveča še vlogi žensk in ženskega počela v judovsko-krščanskem okviru (Neznanka iz Betlehema, Modrost iz knjige Pregovorov ter Marija...

igralka AVGUSTA DANILOVA (roj. Gostič, 24. avgust 1869 – 3. januar 1958) V sodelovanju z Ženskim odborom MIRA pri Slovenskem centru PEN začenjamo niz predstavitev znamenitih Slovenk iz naše kulturne zgodovine in zgodovine znanosti na Slovenskem. Kot prvo bomo predstavili igralko Avgusto Danilovo, rojeno Gostič, ki se je rodila pred 150. leti. Znamenito gledališko ustvarjalko bosta predstavili dr. Katja Mihurko Poniž, profesorica s Fakultete za humanistiko Univerze v Novi Gorici, in dr. Bogomila Kravos, ki je o Avgustu Danilovi obširno pisala tudi v pregledu gledališke dejavnosti na Tržaškem Slovensko gledališče v Trstu 1848–2018, nedavno izdanem pri Slovenski matici. »Avgusta Danilova...

Na tiskovni konferenci bomo najprej spregovorili o knjižni izdaji raziskave in razprave profesorja dr. Matjaža Zwittra Pogovarjamo se o evtanaziji, ki govori o temi, o kateri se v našem prostoru skorajda ne znamo ali celo ne zmoremo pogovarjati strpno in s tehtnimi argumenti. Njen namen je zato spodbuditi našo družbo k preudarnemu razmisleku o našem odnosu do hudo bolnih, ostarelih in umirajočih. O svojem delu bo na tiskovni konferenci spregovoril avtor knjige, profesor medicine dr. Matjaž Zwitter. Svoj pogled na to izjemno delo pa bo predstavil tudi doc. dr. Božidar Voljč, dr. med., predsednik Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko,...

V okviru festivala Slovencev v Italiji, imenovanega Slofest, bo predstavljen tudi slovenski prevod romana Brazgotine italijanskega pisatelja Claudia Magrisa. Pogovor z avtorjem bo vodila Veronika Brecelj, poskrbljeno bo za simultano prevajanje iz italijanščine v slovenščino.