Dogodki

Ob izidu raziskave o evtanaziji dr. Matjaža Zwittra Gosti: prof. dr. Matjaž Zwitter, dddr. Andrej Pleterski, prof. dr. Edvard Kovač, prof. Janez Stergar Cankarjev dom, Dvorana M3,4

Ob slovenskem prevodu romana Nevidni, ki ga je podprla fundacija Traduki Gost: Aleksandar Gatalica Forum, Cankarjev dom, 1. preddverje

Predstavitev monografije Slovensko gledališče v Trstu. Od začetkov do današnjih dni. 1848-2018. Gosti: dr. Bogomila Kravos, dr. Aleš Gabrič, mag. Mojca Jan Zoran Forum, Cankarjev dom, 2. preddverje

Ob prevodu romana Brazgotine Claudia Magrisa Gosta: prof. Veronika Brecelj, Marko Sosič Debatna kavarna, Cankarjev dom, 1. preddverje

Ob izidu Senegačnikovih pesmi Pogovori z nikomer in začetku izhajanja nove pesniške zbirke Mozaiki Gosta: doc. dr. Brane Senegačnik, dr. Alen Širca Forum, Cankarjev dom, 2. preddverje

Predstavitev Anouilhove Antigone Gosti: Aleš Berger, Janez Pipan, Matic Kocijančič Forum Cankarjev dom, 2. preddverje

Ob ponatisu Vodnikovih Izbranih spisov ob 200-letnici njegove smrti. Gost: dr. Miklavž Komelj Debatna kavarna, Cankarjev dom, 1. preddverje.

Ob ponatisu romana Nož in jabolko Gosta: Marko Kravos, doc. dr. Igor Škamperle Debatna kavarna, Cankarjev dom, 1. preddverje

Nova spoznanja ob dvestoletnici smrti PROGRAM SIMPOZIJA Sreda, 20. november 20.00‒21.30 Koncert Francesco Pollini in glasba pri Zoisovih v Ljubljani, cikel Harmonia concertans (Aco Aleksander Bišćević ‒ tenor, Wolfgang Brunner ‒ zgodovinski klavir) Četrtek, 21. november 9.00−9.20 Marko Juvan, Aleš Gabrič, Marko Kambič: pozdravni nagovori 9.20–11.00 Janko Kos: Žiga Zois kot osrednja osebnost slovenskega razsvetljenstva Marijan Dović: Žiga Zois kot pesniški mentor in izvirni slovenski pesnik Irena Orel: Zoisov prispevek k razvoju slovenskega jezika in jezikoslovja 11.00–11.30 Odmor 11.30–13.00 Matija Ogrin: Zoisova zbirka slovanskih prevodov eshatološke sekvence Dies irae Patrizia Farinelli: Med knjigami v italijanščini barona Zoisa tudi ljubezenska in...

V ciklu Znamenite Slovenke se bomo tokrat spominjali botaničarke, naravovarstvenice, vsestranske narodne delavke, borke za enakopravnost žensk ter protifašistke dr. Angele Piskernik. Kot samorastnica iz Lobnika nad Železno Kaplo je jeseni 1914 doktorirala na dunajski univerzi in 1916 dobila zaposlitev v Deželnem muzeju v Ljubljani. V plebiscitni kampanji na Koroškem je vodila Zvezo slovenskih ženskih društev, med vojnama pa v osrednji Sloveniji več ženskih združenj. Poznana je bila kot prva slovenska doktorica naravoslovja, članica Finžgarjevega kroga katoliških kulturnikov, a tudi prijateljica Kidričeve družine. Od 1926 je poučevala na gimnazijah v Ljubljani in Novem mestu, predavala na novem Radiu Ljubljana ter...