Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv. Pričujoča peta knjiga zapisov prvega štetja in popisa prebivalstva na Slovenskem iz 1754 Koroške družine v 18. stoletju vsebuje ohranjene prepise prebivalcev župnij Črna na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Slovenj Gradec in Šentilj pod Turjakom; od vsega začetka je bila tudi ta zasnovana kot sklepni projekt za zaokroženo območje nekdanje ljubljanske škofije.
74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah iz leta 1754, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici. Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki in z osnovnimi podatki o njihovem življenju postali v vsem razumljivi obliki dostopni širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar mag. Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev. Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju, leta 2020 Notranjske družine v 18. stoletju, 2021 pa Družine v 18. stoletju od Doba do Šentjerneja. Sedaj je pred nami peta knjiga, Koroške družine v 18. stoletju.
Vsak objavljen popis prebivalstva župnije je drugačna socialna zgodba. Nobena od dosedanjih knjig o tej tematiki ni primerljiva z njim. Čeprav celotni opus knjig, ki prinašajo rezultate popisa iz leta 1754, še ni zaključen, že predstavlja del standardnega korpusa slovenske zgodovine. Arhiv ljubljanske nadškofije ima poleg že naštetih župnijskih v hrambi še 32 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva iz leta 1754. Z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije jih je 23: Bizeljsko, Braslovče, Gornji Grad, Griže, Ljubno, Luče, Mozirje, Pilštajn, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Podsreda, Rečica ob Savinji, Solčava, Sv. Ilj pri Velenju, Sv. Jurij pod Taborom, Sv. Martin pri Šaleku, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Šentjanž na Vinski Gori, Škalce, Šoštanj, Trbovlje, Žusem. Z območja današnje Avstrije in Italije jih je 9: Bela Peč, Dvor, Lipa, Pliberk, Skočidol, Sv. Nikolaj pri Beljaku, Šentrupert pri Beljaku, Šmihel pod Pliberkom, Vogrče. Vsi ti bodo potrebovali novo vzpodbudo za knjižno uresničitev, saj se je dr. Lovro Šturm, urednik in odločilni snovalec zbirke, v letu 2021 poslovil. Sodeloval je tudi še pri pripravi te pete knjige, a njenega izida žal ni dočakal. Vsekakor pa te izdane knjige ostajajo odličen pomnik tudi njegove vsestranske angažiranosti in pokončne drže. Avtor uvodne razprave je dr. Stane Granda. Zemljevid je izdelala Mateja Rihtaršič.
