Reprint Sovretovega prevoda iz leta 1955.
Zgodovina starega sveta z zemljevidom zemlje, kot so si jo predstavljali v Herodotovih časih (5 st. pr. Kr.): s Hiperborejci na severu, Dolgoživimi Etiopci na jugu, z reko Nil, ki izvira malo da ne iz Atlantskega morja, z divjim ljudstvom Skitov nad gorami današnjega Kaspijskega morja …
Herodot je zgodovinar, ki je prepotoval Azijo in Afriko, tam poslušal zgodbe očividcev, legende, si stvari ogledoval na lastne oči, poslušal o vojnah – tudi pri več virih -, kar je potem zapisal in predaval po grških mestih. Poroča o pogovorih, ki so jih imeli vladarji in njih reakcijah; ko je pred bitko pri Salamini dal perzijski kralj Kserkses postaviti mostove za prehod vojske iz Azije v Evropo čez Helespont, mu jih je vihar razdrl – razsrdil se je in ukazal, da morje kaznujejo s 300 udarci z bičem! No, ni bil le v vražah, za zraven je dal odgovornim graditeljem odrobiti glave.
Zgodovina vladarjev in slehernikov, zgodbe krutosti in poštenih maščevanj, šege barbarov in demokracija starih (Medijci so izbrali kralja na volitvah) … bogastvo na skoraj 1.000 straneh.
