Gre za zbirko esejev o kulturnih, etičnih in v najširšem smislu tudi političnih vprašanjih našega časa, ki jih je avtor pisal v zadnjih nekaj letih. Uvodni esej (Najbolj strašna zgodba), ki se naslanja na Gogoljevo povest z istim naslovom, je bil napisan nekaj dni po napadu na Ukrajino, ko je istočasno v Kijevu izšel tudi prevod njegovega »vojnega« romana In ljubezen tudi. V eseju Pismo o demokraciji in Evropi avtor razmišlja o položaju literature in pisateljev v sodobnem evropskem času. Besedilo Arhipelag Jugoslavija govori o starih in novih literarnih povezavah s področja nekdanje države. Ob njegovem obisku v azilnem domu na Viču premišljuje o sodobnih migracijah in individualnih usodah migrantov. Tu so še premisleki o kulturnem fenomenu Srednje Evrope v preteklosti in danes, o etičnih pogledih preminulega znanstvenika Jožeta Trontlja, o razmerju med literaturo in sodobno družbo in še nekaterih literarnih in družbenih vprašanjih.
