Portret violinista Dejana Bravničarja (1937–2018) Vdih lepote oživlja spomin na izjemnega umetnika, ki je plemenitil kulturo našega in mednarodnega kulturnega prostora, hkrati pa portretira družbene razmere, v katerih je vrhunski violinist dozorel in deloval, ter omogoča vpogled v njegovo družino, ki je slovela po kultiviranosti, prostranosti duha in svetovljanstvu. Mama Gizela Bravničar je bila primabalerina SNG Opere in baleta Ljubljana ter ustanoviteljica srednje baletne šole, oče Matija Bravničar pa slovenski skladatelj in akademik SAZU. Violinistova pot je v delu skrbno dokumentirana, kar izpričujejo popisi njegovih koncertov doma in v tujini, izbrani navedki iz kritik domačega in tujega tiska ter pričevanja njegovih kolegov, študentov in sopotnikov. Kljub obsežnemu dokumentarnemu gradivu pa portret umetnika zaživi v slikoviti pripovedi. Sedem poglavij intonira izbrana misel Dejana Bravničarja, ki se dotika vseh plasti njegovega umetniškega delovanja ter plemenitega pedagoškega predajanja, v uvodnem in sklepnem delu pa avtorica knjige Veronika Brvar razkriva tudi manj znane plasti umetnikovega življenja ter njegova druga posebna zanimanja. Vdih lepote bogati še slikovno gradivo, poseben pomen pa portretu violinista daje pesniško posvetilo Otona Župančiča, preroški verzi ob rojstvu sina družini Bravničar.
