V večavtorski znanstveni monografiji, ki jo je uredila pisateljeva tesna zaupnica, prof. dr. Urška Perenič, druga v drugo prehajata navdihujoča in neponovljiva zgodba Pahorjevega življenja, odigravajoča se v razsežnem prostoru dolgega 20. stoletja, ter njegovo pisanje. Nepozabljivi pisateljski pričevalec, obdarjen z izjemno močjo spominjanja (in nezmožnostjo pozabljati) v svojem opusu dejansko poustvari svoje življenje … Razpeto med mnogoštevilnimi suhotami; od najemnega stanovanjca v tržaški Ulici del Monte, kjer je prijokal na svet, prek ulice Commerciale, ki se vije v hrib in kjer so se kot otroci lovili po gmajnicah ter od strahu obnemeli tistega dne gledali v rdeče, kakor s krvjo polito nebo, vse tja do »platnenih zabojev« na afriškem pesku pod zvezdami, ki jih bo kmalu zamenjal prostor za zaprtimi lesenimi vrati, prepredenimi z bodečo žico, ki more simbolizirati tudi ponižanost in razžaljenost, prestano psihološko muko in zatiranje Borisa Pahorja s strani jugoslovanskega komunističnega režima. Knjiga izražanje smisla eksistence Pahorjeve osebnosti (če hočemo, konstrukcije avtobiografskega jaza) obravnava ob upoštevanju njegovega celotnega pripovedniškega opusa (vključno s predpuščino oz. z zapuščino) ter po tej poti skupaj s knjigo “Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor”, ki je luč sveta pri Slovenski matici ugledala spomladi letos, ob plemenitem sodelovanju vseh avtorjev in avtoric posameznih poglavij uresničuje cilje projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki ga je napisala urednica knjige. Knjiga je tudi svojevrsten poklon bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne, ko je bil Boris Pahor iz taborišča poslan v sanatorij Villiers-sur Marne, v Francijo, ki je morala nam, Slovencem, naposled pokazati na vrednost stremljenja tega velikega duha.
