Cinober

Cinober je natančno premišljena in dognana knjiga. Je knjiga poezije, v kateri si sklopi pesmi sledijo kot v kakšnem romanu poglavja, čeprav gre za pesniško knjigo. Barva pesmi v knjigi je modra, včasih sivozelena, kot recimo barva ženskih oči, ali pa je ta barva preprosto cinober, barva elegantno posedlih se nikšiških strešnikov. Pesmi so geografsko zasidrane v Sredozemlju z njegovimi vonji in svetlobo, z njegovim ritmom, ki je počasnejši od celinskega, bolj lenoben, a so hkrati tudi univerzalne. Izpolnjujejo tisto čudovito pravilo, ki velja za dobro poezijo, izmislil pa si ga je William Carlos Williams; univerzalnost lokalnega. Knjiga Cinober je za avtorja in tudi za bralca vrnitev v otroštvo, v svet nepojenjajoče svetlobe, ko se mesec spusti do naših kolen in se spremeni v nogometno žogo. A Goranović je tudi pesnik znanja in pesnik branja. Pesnik, ki piše poezijo, ki jo poganja zavest, da posamezne pesmi izrekajo svet, kakršen je bil, je in bo. Ga izrekajo z vidika večnosti. In ko lebdi v verzu, je videti, kot bi lebdel v veliki modrini in s tem lebdenjem vračal črnogorski poeziji njeno dostojanstvo.