Akacijev gozd Fulvia Tomizze je zadnji del Istrske trilogije, ki obsega še romana Materada in Dekle iz Petrovije. Če sta prvi dve knjigi v svojih pripovednih postopkih tradicionalnejši, pa je zadnja izpisana v slogu novega romana. V zgoščeni govorici, ki v ospredje postavlja opise narave in fragmentarnih uvidov v razpoloženja protagonistov, sledimo zgodbi moškega, ki skupaj z ženo pelje svojega očeta, pregnanega iz rodnih krajev, umret na nadomestno zemljo – tja, kjer so v Italiji po vojni uredili bivališča za povratnike iz taborišč. To enejevsko potovanje pa v Akacijevem gozdu mojstrsko prerašča iz točno določenega zgodovinskega narativa v skupno zgodbo vsakršnih izgnancev in iskalcev nadomestnih domov. Ti se ob podoživljanju neizgovorljivega domotožja in hrepenenja po izgubljeni deželi boleče jasno zavedajo, da nasilna izruvanost iz lastne zemlje pomeni tudi nepovratno izgubo lastnih identitet. Delo je prevedel Primož Sturman, spremno besedo je napisala Katarina Marinčič.
