Nada Kraigher
V pripovedništvu, v katero je vpletala avtobiografske prvine, je obdelovala čas druge svetovne vojne (Pet temnih svetlih let), tematiko ženske in družine (Začarani krog, Maja) in vprašanje duhovnega sveta (Terminus, Jaja veva). Napisala je avtobiografski roman Onkraj groba in več mladinskih del. Prevajala je iz angleškega, italijanskega in ruskega jezika. Pisateljica je dlje časa v reviji Otrok in […]
Božidar Ted Kramolc
Leta 1948 je odšel v Kanado in se po enoletnem obveznem delu na železnici vpisal na Ontario College of Art, kjer je leta 1951 diplomiral in pozneje opravil grafično specialko. Ob vsakodnevni službi kot projektant za notranjo opremo je intenzivno slikal in razstavljal. Leta 1990 se je v domovini prvič predstavil kot slikar, leta 1991 […]
Milan Kundera
Leta 1979 so mu češke oblasti odvzele češkoslovaško državljanstvo, leto pozneje pa je postal francoski državljan. Češko državljanstvo so mu vrnili leta 2019. V domovino se po selitvi v Francijo ni več vrnil, vsaj uradno in javno ne. V Franciji je nekaj časa še pisal v češčini, leta 1993 pa je prešel na francoščino. Njegov najslavnejši […]
Zmaga Kumer
Drugo področje njenega raziskovanja so postala slovenska ljudska glasbila in godčevstvo. Na podlagi obsežnega gradiva, nabranega z dolgoletnim terenskim raziskovalnim delom, jih je opisala, opredelila in razvrstila po mednarodni klasifikaciji – rezultat tega dela je knjiga Slovenska ljudska glasbila in godci.Zmaga Kumer je poleg 28 samostojnih knjig napisala tudi več kot 400 razprav, študij in […]
Primož Kuret
Uveljavil se je kot pisec glasbenih kritik in urednik muzikoloških revij, mdr. Glasbene mladine, pobudnik in prvi urednik revije Glasbenopedagoški zbornik Akademije za glasbo v Ljubljani, s čimer je usmerjal znanstveni razvoj specialnih glasbenih področij v okviru glasbene pedagogike. Bil je aktiven član Delovne skupnosti glasbenih pedagogov ArGeSüd in Evropske zveze za glasbo v šoli (EAS) ter […]
Gorazd Kocijančič
Prevaja iz desetih jezikov, med drugimi iz grščine, latinščine in hebrejščine. Poleg njegovih lastnih del je sodeloval tudi pri standardnem slovenskem prevodu Svetega pisma (1996) – prevedel in komentiral je evangelije ter več spisov, ki spadajo med tiste knjige Svetega pisma Stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete. […]
Drago Kladnik
Raziskuje tudi zemljepisna imena, ki kot deficitarno področje še ni bilo ustrezno raziskano. V aplikativnem raziskovalnem projektu Slovenski eksonimi: metodologija, standardizacija, GIS je z analitičnim pristopom obdelal podomačena tuja zemljepisna imena v vseh pomembnih slovenskih atlasih sveta ter zemljepisnih učbenikih, leksikonih, priročnikih, potopisni in strokovni literaturi, turističnih vodnikih in časopisju. Rezultat tega dela in sodelovanja v Komisiji […]
Metoda Kokole
Je glavna in odgovorna urednica zbirke Monumenta artis musicæ Sloveniæ, članica uredniškega odbora revije De musica disserenda, glavna in odgovorna urednica e-zbirke Slovenska glasbena dediščina, članica področne skupine RISM za Slovenijo, članica področne skupine RILM za Slovenijo, članica programskega odbora koncertnega cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu. Bila je predsednica in podpredsednica Slovenskega društva za preučevanje 18. […]
A. K. Tolstoj
Rodil se je očetu grofu Konstantinu Petroviču Tolstoju. Diplomiral je na univerzi v Moskvi leta 1836. Večino življenja je preživel na dvoru. Po materini smrti se je v Dresdnu poročil, leta 1861 se je upokojil in se posvetil pisateljevanju. Njegov trajni doprinos k ruski prozni književnosti je trilogija treh zgodovinskih dram, tvorjenih po Puškinovi tragični […]
Janko Kos
Po šolanju na klasični gimnaziji v Ljubljani je od leta 1950 do leta1956 študiral na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo ljubljanske filozofske fakultete. Po diplomi leta 1956 se je honorarno zaposlil na DZS, od 1959 do 1963 je bil dramaturg Lutkovnega gledališča v Ljubljani, nato do 1970 gimnazijski profesor. Doktoriral je leta 1969 […]
