Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.
