DECEMBRSKI UVODNIK
December je čas spominov, premislekov o uspešnosti leta, ki se izteka, refleksija o dobrem in slabem. Za Slovensko matico letos to velja še prav posebej, saj se zaključuje praznovanje njenega 160. jubileja, ki smo ga slavili od 2. februarja dalje, ko je v naši prenovljeni dvorani potekala slavnostna akademija ob častitljivi obletnici ustanovitve. Za to priložnost nam je – kljub krčenju finančnih sredstev s strani Javne agencije za knjigo Republike Slovenije v zadnjih dveh letih – uspel izjemen podvig: po več kot šestih desetletjih od zadnje temeljite prenove smo, ob dragoceni podpori in pomoči družine Rizvič, obnovili našo dvorano in stopnišče, da sta zažarela v novem sijaju. Prav posebno veselje pa je bilo, da smo ob tem dogodku uspeli zbrati in gostiti delegacije skoraj vseh slovanskih Matic, ki smo skupaj pripravile tudi osnutek posebne izjave o prihodnosti narodnih jezikov, s katero želimo v letu 2025 nagovoriti Evropsko skupnost.
Tudi skozi vse leto smo svoje cilje zastavili visoko in dosegli rekordno število prireditev v vsej zgodovini Slovenske matice in izjemno prodajo naših knjig, priredili smo razstavo v Slovanski knjižnici in na 40. Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo se prvič v zgodovini predstavili tudi z lastno unikatno stojnico; brezplačno nam jo je odstopilo podjetje POT, ki nam tudi sicer pogosto finančno priskoči na pomoč.
Naše knjige so bile v iztekajočem se letu odmevno nagrajevane: pesniška zbirka Miljane Cunta Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo je prejela nagrado Prešernovega sklada in Jenkovo nagrado, zbirka poezije Roberta Simoniška Vračanje k čistosti Jenkovo nagrado, za Rožančevo nagrado je bila nominirana zbirka esejev Denisa Poniža Videnja in védenja, za nagrado večernica pa Lainščkov kratki roman Življenje nima naslova.
Prireditve, posvečene 160 letom skrbi Slovenske matice za slovenski jezik, kulturo, omiko in znanost, so se vrstile vse do 3. decembra 2024 z zaključnim predavanjem tajnice-urednice o zgodovini delovanja našega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva. Posebej pa bi se želeli za odlično sodelovanje in pobudo zahvaliti predsednici Glasbene matice Ljubljana Veroniki Brvar za njeno zamisel o natečaju za najboljšo pesem v kategoriji dijakov in študentov ter uglasbitve pesmi iz naših pesniških zbirk, pa našemu članu dr. Sebastijanu Valentanu, letošnjemu prejemniku srebrnega grba mesta Maribor za kulturno oživitev Malečnika, da je v program Glaserjevega festivala kot redno soorganizatorico vključil tudi Slovensko matico, v letu 2024 z odmevnim natečajem za najboljšo pesem o domovini Sloveniji.
Izrazov hvaležnosti za sodelovanje in pomoč je še zelo veliko. Poudariti je treba odlično sodelovanje z našo skrbnico dr. Heleno Jaklitsch na Ministrstvu za kulturo, pa Javno agencijo za knjigo Republike Slovenije, kjer pri prijazni Vlasti Vičič vedno prejmemo vse odgovore na naša zaskrbljena vprašanja, Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost, ki podpira našo skrb za popularizacijo znanosti v najširši slovenski javnosti doma, v zamejstvu in po svetu, Urad Vlade Republike Slovenije za podporo našemu programu med Slovenci v zamejstvu, Službo za slovenski jezik na Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije, ki je pozitivno ocenila naš načrt za širjenje bralne in jezikovne kulture v domovih za starejše občane, ter Mestni občini Ljubljana za finančno podporo našim zbornikom in posvetom. Hvala Slovenski akademiji znanosti in umetnosti za strokovno sodelovanje pri pripravi knjig in simpozijev, ne nazadnje pa izrekamo globoko hvaležnost podjetju Krka, ki že leta finančno podpira naše natečaje za najboljši filozofski esej in naravoslovno predavanje, ter vodji Krkine službe za stike z javnostjo Elviri Medved, ki s svojo prisotnostjo in imenitnimi govori vedno počasti podelitve nagrad.
Med našimi odseki moramo poudariti dejavnosti Naravoslovno-tehniškega odseka Slovenske matice in njegovega prizadevnega vodje prof. dr. Jerneja Pavšiča, ki v naši dvorani že leta pripravlja mesečna predavanja s področja naravoslovja in tehnike, ter Odseka za slovenski jezik pod vodstvom prof. dr. Vesne Mikolič, ki je obnovila cikel Naj slovenščina odmeva, s katerim v obliki predavanj odpiramo vprašanja o slovenščini nekoč, danes in jutri. Delo vseh vodij in članov odsekov, tudi predsednika dr. Aleša Gabriča in članov Upravnega odbora Slovenske matice je še toliko bolj dragoceno, ker ga opravljajo brezplačno, za kar se jim srčno zahvaljujemo. Srčna hvala pa tudi Nadi Šumi za vsakodnevne ure lektorskega branja različnih Matičinih besedil pred objavo.
Poseben poklon velja uredniškemu odboru Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki smo ga oživili v letu 2023. Akademik prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, ki ga sestavljajo, imajo skoraj v celoti pripravljeno že tudi številko za leto 2025 in s svojim vnetim zbiranjem, branjem in pripravo člankov za zbornik močno presegajo delovne zmožnosti sodelavk Slovenske matice, ki smo prepogosto obremenjene z drugim knjižnim in prireditvenim programom, predvsem pa z grmado birokratskih poročil, razpisov, načrtov in dokumentov. Zato se ob koncu tega zapisa osebno opravičujem vsem, ki z moje strani, kljub obilju prostovoljnih ur dela, ki jih opravim za naše društvo, ne prejmete odgovorov pravočasno ali ste kakor koli nezadovoljni z mojo odzivnostjo.
Nikakor nazadnje pa bi želela izreči hvaležnost tudi vsem tistim, ki opravljajo svoje delo manj opazno in so bolj skriti očem javnosti. Hvala Mateji Rizvič za uspešno prodajo knjig v letošnjem letu in skrbno pripravo naše predstavitve na knjižnem sejmu, hvala sodelavki Zariki Snoj Verbovšek, ki je odlično zasnovala in vodila cikel prireditev Knjiga me pomlaja, hvala zaslužni članici Slovenske matice Katji Kleindienst, ki se po več kot treh desetletjih dela od nas poslavlja zaradi upokojitve.
Verjamem, da sem v tem zapisu še marsikoga izpustila, a v svojem srcu nikakor ne pozabila. Vsak, ki je Slovenski matici naklonil prijazno besedo, toplo misel ali ure svojega dela, je neizmerno dragocen. Pomaga namreč čuvati našo »mater, ognjišče, mačico in svetišče«, kot je Slovensko matico v svoji pesmi ob izteku ustanovitvenega leta 1864 označila Luiza Pesjak.
Hvala vsem, z željo, da bo »mati« slovenske kulture, znanosti, jezika, knjige še dolgo živela na evropskem in svetovnem obnebju duha.
Vesel Božič pa srečno in uspešno leto 2025 vam želim.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Knezova knjižnica
Drago Jančar: Zakaj pisati: eseji in drugi zapisi
Esejistični zapisi Draga Jančarja Zakaj pisati prinašajo pisateljeva premišljevanja v 21. stoletju in o njem. V njih z zloslutno »temno stranjo meseca« izostreno opazuje sodobne družbene razmere doma in v svetu, se kot njen vnet zagovornik vedno znova dotakne preteklosti in prihodnosti »duše Evrope« in se s sočutno besedo in spoštovanjem človekovega dostojanstva kot poslednjim temeljem našega bivanja pokloni novodobnim »galjotom«, hkrati pa z ostrino peresa popisuje junake našega časa, ki jim v »glavah zveni« le še »posmehljivo poželenje« po nič več biti, ampak zgolj še imeti. »Človek, ki je napisal deset knjig, ima v tej informacijski džungli enako težo kot nekdo, ki deset knjig niti prebral ni,« v uvodnem eseju, po katerem je zbirka naslovljena, ugotavlja Jančar. Z naslovnim vprašanjem Zakaj pisati pisatelj zavestno aludira na znamenito Hölderlinovo vprašanje Čemu pesniki v ubožnem času?, ob branju njegovih esejev pa se zdi, da je doba, v kateri živimo, še veliko bolj duhovno revna, ker izgublja kriterije, človečnost, spoštovanje in moč Besede. To stanje svojo skrajno absurdnost v času demokracije dosega z novodobnimi »popravljalci sveta – in literature«, na katere opozarja Drago Jančar v svojem sklepnem eseju. Zato je njegov odgovor na vprašanje Zakaj pisati še toliko jasnejši klic, da je potrebna »tudi ljubezen«, ki nas vrača na izgubljeno pot.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Zbirka Knezova knjižnica
Mateja Gomboc: Zavladati vetru
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Zbirka kratkih zgodb Zavladati vetru je četrto delo za odrasle bralce, ki ga je ustvarila pisateljica Mateja Gomboc. Njen zadnji roman Gorica je bil nominiran za knjigo leta in za Cankarjevo nagrado. Tokratno kratkoprozno zbirko pa je naslovila po stavku iz ene od istoimenskih novel, ki stoji v zadnjem razdelku knjige in govori o najstnici, ki s svojo prestopniško mladostniško druščino sproži požar v vrtičarskih barakah v Trnovem. Tudi v vseh drugih zgodbah nastopajo ženske, vendar najnovejšega dela Mateje Gomboc kljub temu ne moremo brati kot tako imenovane »ženske literature«. Pisateljica namreč s širino in daljnosežnostjo svojega umetniškega pogleda presega platonsko zamejenost našega razumevanja na zgolj prividne sence v votlini t. i. »ženske književnosti« in se ozira k soncu občečloveških problemov, kot so samota spominjanja, soočenje z migrantom, beg pred zločinom in krivdo, tujstvo v lastni družini, neuresničena ljubezen, patološko hrepenenje, groza zgoljbiti, umetniška zlaganost, zatajevani alkoholizem, travmatično otroštvo, partnerski konflikt, patološko starševsko pokroviteljstvo in mnoge druge teme.
Zbirko prevevata časovna in prostorska odprtost. Čas je večinoma mogoče razbrati le posredno, tako iz vsebine zgodb kot iz sloga pisanja, ki se spreminja in se ji zvesto prilagaja, zgodbe pa so univerzalne in bi se lahko godile na katerikoli geografski koordinati sveta. Poleg notranjega monologa osrednjih ženskih likov avtorica v zbirki Zavladati vetru zelo pogosto in spretno rabi še eno platonsko prvino, to je dialog. Prav posebno pozornost pa posveča otrokom in mladim, njihovi ranljivosti, iskanju pomoči odraslih oziroma tistih, ki jim lahko pomagajo, pa tudi njihovi zrelosti v presojanju situacije. V takih trenutkih ne more skriti svoje naklonjenosti in osebne prizadetosti v odnosu do njihovih krhkih duš. In ta prizadetost se brez moraliziranja o naši odgovornosti, a vendar z globokimi etičnimi odzveni in simpatijami do mlajših literarnih likov prenaša tudi na bralca.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
Urška Perenič (ur.): “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem
V večavtorski znanstveni monografiji, ki jo je uredila pisateljeva tesna zaupnica, prof. dr. Urška Perenič, druga v drugo prehajata navdihujoča in neponovljiva zgodba Pahorjevega življenja, odigravajoča se v razsežnem prostoru dolgega 20. stoletja, ter njegovo pisanje. Nepozabljivi pisateljski pričevalec, obdarjen z izjemno močjo spominjanja (in nezmožnostjo pozabljati) v svojem opusu dejansko poustvari svoje življenje … Razpeto med mnogoštevilnimi suhotami; od najemnega stanovanjca v tržaški Ulici del Monte, kjer je prijokal na svet, prek ulice Commerciale, ki se vije v hrib in kjer so se kot otroci lovili po gmajnicah ter od strahu obnemeli tistega dne, ko so gledali v rdeče, kakor s krvjo polito nebo, vse tja do »platnenih zabojev« na afriškem pesku pod zvezdami, ki jih bo kmalu zamenjal prostor za zaprtimi lesenimi vrati, prepredenimi z bodečo žico, ki more simbolizirati tudi ponižanost in razžaljenost, prestano psihološko muko in zatiranje Borisa Pahorja s strani jugoslovanskega komunističnega režima. Knjiga izražanje smisla eksistence Pahorjeve osebnosti (če hočemo, konstrukcije avtobiografskega jaza) obravnava ob upoštevanju njegovega celotnega pripovedniškega opusa (vključno s predpuščino oz. z zapuščino) ter po tej poti skupaj s knjigo “Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor”, ki je luč sveta pri Slovenski matici ugledala spomladi letos, ob plemenitem sodelovanju vseh avtorjev in avtoric posameznih poglavij uresničuje cilje projekta Književna republika Borisa Pahorja, ki ga je napisala urednica knjige. Knjiga je tudi svojevrsten poklon bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne, ko je bil Boris Pahor iz taborišča poslan v sanatorij Villiers-sur-Marne, v Francijo, ki je morala nam, Slovencem, naposled pokazati na vrednost stremljenja tega velikega duha.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Breda Sturm (ur.): Družine avstrijske Koroške in Bele Peči v 18. stoletju
Transkripcija besedil: Tone Krampač
Prevod: Andrea Haberl Zemljič
Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv. Pričujoča šesta knjiga vsebuje devet prepisov z območja današnje Avstrije in Italije: Bela Peč (Weissenfels, Fusine), Šentrupert pri Beljaku (Maria Landskron, St. Ruprecht bei Villach), Sv. Nikolaj pri Beljaku (Villach-St. Nikolai), Skočidol (Gottestal), Lipa (Lind ob Velden), Dvor (Kranzlhofen), Vogrče (Rinkenberg), Pliberk (Bleiburg), Šmihel nad Pliberkom (St. Michael ob Bleiburg).
V Kapiteljskem arhivu je z na novo odkritim popisom župnijskega arhiva v Braslovčah sedaj ohranjenih 75 izvirnikov rokopisnih pol po župnijah iz leta 1754. Izvirne popisne pole so za uporabnike težko razumljive, rokopisi so v velikem številu primerov slabo berljivi, mnogi zapisi so v gotici. Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki in z osnovnimi podatki o njihovem življenju postali v vsem razumljivi obliki dostopni širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar mag. Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev.
Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju, leta 2020 Notranjske družine v 18. stoletju, 2021 Družine v 18. stoletju od Doba do Šentjerneja, leta 2022 Koroške družine v 18. stoletju, sedaj je pred nami šesta knjiga.
Opozoriti velja, da je bilo območje takratnih župnij (leta 1754) v številnih primerih večje od današnjega območja sedanjih župnij z istim imenom. V vmesnem obdobju so zlasti na območju nekdanjih velikih župnij, ki so veljale za prafare, nastale nove župnije. Zato je območje popisa iz leta 1754 večje od območja sedanjih župnij z istim imenom. Obsega namreč tudi vse novonastale župnije na ozemlju nekdanjih župnij.
Mag. Tone Krampač je poleg transkripcije opravil tudi identifikacijo slovenskih krajevnih imen in gospostev in sestavil pregledni seznam gospostev, seznam in kazalo slovenskih krajevnih imen, ki so razvrščeni najprej po župnijah, nato pa po abecedi za celotno knjigo, ter krajši priročni slovarček najpogostejših latinskih in nemških izrazov, kar bralcu olajša razumevanje besedila. Zgodovinar dr. Stane Granda je o popisu družin avstrijske Koroške in Bele Peči napisal poglobljeno primerjalno študijo.
Dolg pobudniku in uredniku te zbirke, zasl. prof. dr. Lovru Šturmu (1938–2021), ostaja še 23 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije, v naslednjih letih namenjenih zadnji knjigi, Štajerske družine v 18. stoletju.
POVEZAVA NA NAKUP
Zbirka Odstiranja
Matija Zorn in Darko Ogrin (ur.): “Ne damo se!”: Ivan Gams in slovenska geografija
Monografija prinaša celovit in podroben prikaz strokovnih in znanstvenih dosežkov akademika in rednega profesorja dr. Ivana Gamsa. Opisana je njegova kariera od raziskovalca do univerzitetnega učitelja, kot predavatelja več predmetov s fizično geografskega področja, prav tako tudi akademikove neuhojene in samosvoje raziskovalne poti, ki jih je ubiral, kot so jih videli sodelavci na Oddelku za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Predstavljen je kot odločna osebnost, ki zna na nepredvidljive in iskrive načine prepletati včasih na videz nezdružljivo: radovednost, ustvarjalni nered, neobremenjenost s pravili na poti do zastavljenega cilja, močno intuicijo, šaljivost, znanstveno odličnost in človeškost (iz recenzije izr. prof. dr. Igorja Jurinčiča).
Ivan Gams je bil pripadnik tretje generacije slovenskih geografov, ki jih je zaznamovalo postopno usmerjanje v čedalje ožja znanstvena področja. Pri tem ni bil izjema, saj se je znanstveno in pedagoško še posebej poglobljeno lotil krasoslovja. Ob tem je vseskozi ohranjal izjemno širino, saj so mu bila blizu prav vsa področja geografije. Kot družbeno angažiran človek se je loteval tudi aktualnih vprašanj časa, v katerem je živel. Njegov širok geografski horizont se odraža tudi v monografiji, kjer so osvetljena praktično vsa področja Gamsovega delovanja. Časovna distanca omogoča tudi vrednotenje njegovih prispevkov k zakladnici slovenske in mednarodne geografije ter krasoslovja in soočenje dosežkov z aktualnim stanjem stroke (iz recenzije izr. prof. dr. Irene Mrak).
Soizdajatelja knjige sta Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU in Založba Univerze v Ljubljani.
Knjiga je nastala v okviru raziskovalnih programov Geografija Slovenije (P6-0101) in Trajnostni regionalni razvoj Slovenije (P6-0229), ki ju financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Knjigo je finančno podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, številka 18
Uredniki in uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Zbirka Mestne knjige
Mihael Petrovič ml. (ur.): Kočevska knjiga
Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.
Izid knjige sta podprli Javna agencija za knjigo Republike Slovenije in Občina Kočevje.
V TISKU
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Razprave in eseji
Gašper Oitzl: Od rude do železa: železarjenje na Slovenskem do konca 16. stoletja
Železarstvo je še danes ena pomembnejših gospodarskih panog v Republiki Sloveniji, v preteklosti pa je bil njen pomen v širšem družbenem in gospodarskem kontekstu slovenskega prostora še nekoliko večji. Od izida zadnje obsežne strokovne publikacije na temo zgodovine železarjenja na Slovenskem je minilo že več kot pol stoletja. Knjiga Od rude do železa dr. Gašperja Oitzla obravnava zgodovino razvoja železarjenja na Slovenskem v poznem srednjem veku in 16. stoletju. Poleg zgodovinskega prikaza razvoja te gospodarske panoge avtor prikaže tudi tehnološke, družbene in gospodarske izzive rudarjev in železarskih delavcev, obseg proizvodnje železa in njegovo distribucijo ter nudi vpogled v materialno kulturo železa v obravnavanem obdobju. Pri tem upošteva tudi celotno ozemlje avstrijske Koroške, s predstavitvijo trgovskih povezav pa tedanje slovensko ozemlje vpne tudi v širši evropski prostor.
Delo je predelana doktorska disertacija dr. Gašperja Oitzla, ki deluje kot kustos na Oddelku za zgodovino in uporabno umetnost Narodnega muzeja Slovenije, kjer preučuje zbirko kovin. Sodeloval je tudi pri pripravi razstave Ko zapoje kovina. Tisočletja metalurgije na Slovenskem.
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Razprave in eseji
Bernard Nežmah: Neznani Jurčič: časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda
Potem ko smo pred tremi leti slavili Jurčičevo leto in je o pisatelju Josipu Jurčiču izšla imenitna monografija prof. dr. Urške Perenič, se nam je zdelo, da o avtorju prvega slovenskega romana vemo že prav vse. A dr. Bernard Nežmah nam ga v svoji najnovejši zgodovini novinarstva na Slovenskem prikaže še z neznane (ali manj znane plati) – kot urednika Slovenskega naroda. Josip Jurčič je časnik pripravljal celotno desetletje, med letoma 1871 in 1881. Pod njegovim vodstvom je postal prvi slovenski dnevni časopis, njegova naklada pa se je potrojila. Nežmahovo raziskavo odlikujeta branje primarnih virov in analiza člankov, ki so se v času Jurčičevega urednikovanja v Slovenskem narodu pojavljali. Na tej osnovi odkriva principe vpeljevanja idej slovanstva, oblikovanje različnih novinarskih žanrov (gledališka kritika, vojno poročevalstvo, feljtoni itd.), strategije spopadov s cenzuro, ustvarjanje kroga dopisnikov in reševanje problemov »lažnih vesti«, ustvarjanje literariziranega časnikarskega jezika, snovanje časopisa v smeri oblikovanja bralnega občinstva, afirmacijo in refleksijo položaja slovenskega jezika na področjih šolstva, sodstva, vojske, Cerkve in državnih uradov, kritiko revolver-žurnalizma in druge teme.
Ali kot v uvodu v svoje delo zapiše avtor: “Jurčičev projekt je bil dobra žurnalistika, ki je zahtevala lik pisatelja, ki piše krajše članke, obenem pa je bila tudi novinarstvo, ki vsakodnevno bralcem prinaša vesti. Urednik je iz nič zgradil dopisniško mrežo, ustvarjal nove novinarske žanre, predvsem pa je uspel iz banalnih vsebin, tudi iz poročil o umrlih, napraviti zgodbe. Če je v svetovni literaturi velikan med pripovedniki Gabriel Marquez s svojim magičnim realizmom, je Jurčič v slovenskem novinarstvu ustvaril magični žurnalizem.”
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Tina Bregant: Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
Delo doc. dr. Tine Bregant odpira široka obzorja tako laičnim bralcem kot strokovnjakom, saj nevroznanstvena spoznanja in razvojne procese razlaga preprosto, a hkrati z ostrino dejstev, ki prepriča tudi strokovnjake s področij, kot so pediatrija, nevrologija in nevrokognitivne vede. Z jasnostjo govora in predanostjo znanosti ustvarja most med znanstvenimi dognanji in vsakdanjim življenjem. S svojim besedilom ne odgovarja le na vprašanja staršev, učiteljev in strokovnjakov, temveč jim pomaga bolje razumeti zapletene procese, ki potekajo v otroških možganih. V knjigi o razvijajočih se možganih skozi otroštvo do mladostništva razloži, kako otroci rastejo, se učijo in soočajo z izzivi v svojem okolju. Poudarja pomen ljubeče vzgoje in podpore, saj razvoj možganov ni linearen proces, ampak preplet bioloških, družbenih in okoljskih dejavnikov. Teoretična znanja prepleta z razumevanjem, da otroci potrebujejo sočutje, varnost in spodbude, da dosežejo svoj potencial. Prav ta človeška plat njenega dela jo razločuje od številnih drugih strokovnjakov, saj ne pozablja na bistvo – vsak otrok je edinstven posameznik, ki ga oblikujejo tako geni kot okolica. Delo, ki vključuje avtoričine bogate klinične in akademske izkušnje, ni zgolj informativno, ampak tudi navdihujoče. Z močjo lastnih spoznanj in z intuitivnim razumevanjem otrokovega sveta vzpostavlja nova merila za vzgojo in izobraževanje. Tako starši kot strokovnjaki lahko v njenih delih najdejo orodja in znanje za soočanje z vsakodnevnimi izzivi pri vzgoji in spremljanju razvoja otrok (iz recenzije prof. dr. Zvezdana Pirtoška).
Izid knjige je podprla Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Slovenski mediji na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes
Prispevki s posveta na Slovenski matici 16. oktobra 2023
Uredila: Zarika Snoj Verbovšek
Posvet o slovenskih medijih na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes je bil tretji posvet Slovenske matice o slovenskih medijih v Sloveniji sosednjih državah. Na prvem dogodku v tem ciklu so sodelujoči predstavili položaj slovenskih medijev v zahodni sosedi Italiji, na drugem so pogledovali proti severu, proti Avstriji, s čimer so nadaljevali sodelovanje s slovenskimi kulturnimi ustvarjalci izven naših državnih meja, ki sodijo v enoten kulturni prostor, opredeljen z našim slovenskim jezikom.
Zbornik Slovenski mediji na Hrvaškem in Madžarskem nekoč in danes vsebinsko sledi posvetu in prinaša prispevke Dušana Mukiča, Francija Justa, Nikolette Vajda-Nagy, Barbare Riman in Agate Klinar Medaković. Z njimi zaokroža serijo zbornikov o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino v sosednjih državah. Osredotoča se na položaj slovenskih medijev v severovzhodni in vzhodni sosedi Slovenije, na Madžarskem in Hrvaškem, kjer slovensko govoreča manjšina ni tako številna in nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije kot v predhodno obravnavanih Italiji in Avstriji, odgovoriti pa skuša na že v prvih dveh zbornikih postavljena vprašanja, kako so se razvijali slovenski mediji med zamejci, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti manjšinske skupnosti in kakšno vlogo imajo v današnjem svetu vse bolj digitaliziranih medijev, ko klasični časopis in radio izgubljata na pomenu. Pomembno vprašanje je seveda tudi, s kakšnimi težavami se zamejci srečujejo zaradi svoje omejene odmevnosti, od kod črpajo energijo za delo in od kod dobivajo pomoč za uresničevanje načrtov, pa seveda tudi, kje se vidijo v bodočnosti, ko je usoda časopisnih pa tudi nekaterih drugih zvrsti komunikacije vse bolj vprašljiva.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
V TISKU
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
V TISKU
MATIČINI DOGODKI
Matičina 160-letnica
Torek, 3. 12., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Zaključek praznovanja Matičine 160-letnice
Na ” ta veseli dan kulture” je potekal slovesen zaključek praznovanja 160-letnice Slovenske matice, ki smo jo od njenega rojstnega dne, 4. februarja, vse leto obhajali. Sklenili smo jo s predavanjem tajnice-urednice Slovenske matice doc. dr. Ignacije Fridl Jarc 160 let Slovenske matice, sledilo pa mu je prijateljsko druženje.
Matičin natečaj
Torek, 3. 12. 2024–torek, 4. 2. 2025
Natečaj za za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje
Čeprav so mnogi napovedovali, da bo knjiga z računalniško dobo izginila, ostaja v takšni ali drugačni obliki še vedno med nami. S knjigami smo se naučili brati, iz knjig še vedno črpamo svoje znanje, h knjigam se zatečemo v trenutkih samote ali takrat, ko si želimo malo miru. Vživljamo se v zgodbe, zapisane v knjigah, z njimi širimo meje svojega jezika in s tem svojega doživljanja in razumevanja sveta. Vsaka knjiga je planet zase, povsem nov, nenavaden, poln domišljije, skrivnosti, čudežnosti. Branje je edino potovanje, pri katerem se nam ni treba nikamor odpraviti, da bi odkrili in spoznali povsem nove, še nikoli videne in doživete svetove.
Že Primož Trubar je spoznal, da morajo ljudje, če hočejo ohraniti svoj jezik, v njem čim več pisati in v maternem jeziku tiskati knjige. V 19. stoletju je škof Anton Martin Slomšek spodbujal nastanek prve slovenske založbe, ki bo izdajala knjige v slovenščini. Naši rojaki pa so se zavedali, da poleg leposlovnih del potrebujemo tudi slovenske učbenike in priročnike za posamezna strokovna in znanstvena področja. Zaradi tega so 4. februarja 1864 ustanovili Slovensko matico, ki letos praznuje 160-letnico svojega obstoja.
Velik ljubitelj tiskane besede je bil tudi duhovnik, pesnik in pisatelj ter velik domoljub Marko Glaser (1806–1889), pomočnik in najboljši prijatelj škofa Antona Martina Slomška, ki je dolga leta vodil župnijo v Malečniku pri Mariboru. Izdal je več knjig in pesmi ter tako skrbel za bralno pismenost v štajerskih krajih. V spomin nanj bo v Malečniku v aprilu 2025 že četrto leto zapored potekal Glaserjev festival, ki bo posvečen prav knjigi.
Kot poklon slovenski knjigi Slovenska matica in Glaserjev salon z galerijo iz Malečnika razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji.
Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni knjiga.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 5. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Literarni večer z Matejo Gomboc ob izidu knjige Zavladati vetru
O novem, četrtem delu za odrasle Mateje Gomboc, zbirki kratkih zgodb z naslovom Zavladati vetru, se je z avtorico pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je za delo napisala tudi spremno besedo.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 18. 12., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Slavnostna podelitev plaket in nagrad filozofskega natečaja za mlade ob 160-letnici Slovenske matice
V letošnjem letu je Slovenska matica ob praznovanju svoje 160-letnice v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom četrtič organizirala filozofski natečaj za dijake in študente iz Slovenije in zamejstva, tokrat na temo »Duh in duhovno«, s katerim vsako leto počastimo dan ustanovitve tega našega pomembnega kulturnega in znanstvenega združenja. Na slavnostni podelitvi je strokovna komisija v sestavi prof. dr. Edvard Kovač (predsednik), doc. dr. Sonja Weiss in dr. Luka Trebežnik predstavila nagrajena eseja in nagrajencema, Jerneju Levu in Blažu Sušniku, slavnostno izročila nagradi. Ob tem je tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc moderirala pogovor s prof. dr. Andrejem Uletom, ki je pri Slovenski matici lani izdal svojo monografijo O naravi duha, dogodek pa so z glasbenim programom popestrili učenci Glasbenega ateljeja Tartini.
Natečaj poteka v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom in pod generalnim pokroviteljstvom Krke, d. d., Novo mesto.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Ponedeljek, 23. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Slavnostna podelitev plaket in nagrad naravoslovnega natečaja za mlade ob 160-letnici Slovenske matice in predstavitev Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 18
V letošnjem letu je Slovenska matica ob praznovanju svoje 160-letnice v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije drugič organizirala naravoslovni natečaj za dijake in študente iz Slovenije in zamejstva, tokrat na temo »Ohranjanje naravnega okolja«, s katerim smo počastili dan ustanovitve tega našega pomembnega kulturnega in znanstvenega združenja. Na slavnostni podelitvi je strokovna komisija v sestavi prof. dr. Jernej Pavšič, vodja Naravoslovno-tehniškega odseka pri Slovenski matici (predsednik), prof. dr. Zvezdan Pirtošek, akad. prof. dr. Matija Gogala, dr. Peter Skoberne in dr. Robert Repnik predstavila nagrajeni naravoslovni predavanji in nagrajencema slavnostno izročila nagradi. Prvonagrajenka Ana Rebeka Kamšek je s svojim predavanjem tudi nastopila, na slovesnosti pa smo predstavili tudi novo izdani Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 18, ki so ga uredili akad. prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar. Ob tem je imela tajnica-urednica Slovenske matice in avtorica prispevka v zborniku doc. dr. Ignacija Fridl Jarc kratko predavanje 160 let naravoslovja in tehnike pri Slovenski matici.
Natečaj poteka v soorganizaciji z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije in pod generalnim pokroviteljstvom Krke, d. d., Novo mesto.
Zbornik je izšel s finančno pomočjo generalne pokroviteljice Krke d. d., Novo mesto ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Četrtek, 5. 12., ob 18. uri
Mala dvorana Matice hrvatske, Matice hrvatske 2, Strossmayerov trg 4, 10000 Zagreb (Hrvaška)
Predstavitev hrvaškega prevoda knjige prof. dr. Bojana Žalca Kierkegaard o ljubezni in preizkušnjah: krščanska antropologij tesnobe, nasilja in trpljenja
Prevod knjige prof. dr. Bojana Žalca Kierkegaard o ljubezni in preizkušnjah: krščanska antropologij tesnobe, nasilja in trpljenja sta v letošnjem letu soizdala Ogranak Matice hrvatske iz Vinkovcev (OMH) in Institut za kulturu mišljenja pod naslovom Kierkegaard o ljubavi i kušnjama. Na predstavitvi so sodelovali avtor prof. dr. Bojan Žalec, prevajalec dr. Stjepan Štivić, filozof in fizik prof. dr. Stipe Kutleša in predsednik OMH iz Vinkovcev dr. Dražen Švagelj.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 10. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Sašo Dolenc: Priložnosti in pasti umetne inteligence
V predavanju je dr. Dolenc opisal, zakaj prav zdaj doživljamo izjemen napredek na področju umetne inteligence, kako delujejo sistemi, kot je ChatGPT, ter kakšni so dobri in slabi načini njihove uporabe. Poseben poudarek je bil na praktičnih primerih uporabe jezikovne umetne inteligence v vsakdanjem življenju. Cilj predavanja je bil osvetliti, kako lahko nove tehnologije smiselno vključimo v delo in življenje, ob tem pa se zavedamo njihovih omejitev in odgovornosti.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Ponedeljek, 16. 12., ob 20.30
Peterlinova dvorana (Društvo slovenskih izobražencev, Ulica Donizetti 3, Trst, Italija)
Prof. dr. Urška Perenič: Znanstveno predavanje o opusu Borisa Pahorja
Ob izidu znanstvene monografije “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem, ki jo je uredila prof. dr. Urška Perenič, izšla pa je v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska, je urednica monografije nastopila z znanstvenim predavanjem o pisateljskem opusu Borisa Pahorja, doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice pa je imela uvodni nagovor.
Dogodek so soorganizirali Slovenska prosveta, Društvo slovenskih izobražencev Trst, Založništvo tržaškega tiska in Slovenska matica.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Petek, 6. 12., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Knjižnega daru Slovenske prosvetne zveze za leto 2025
Slovenska prosvetna zveza je predstavila Knjižni dar za leto 2025, in sicer Koroški koledar 2025, o katerem je govorila urednica Klasja Kovačič, revijo Rastje 18/2024, ki jo je predstavila soavtorica, pesnica in esejistka mag. Lidija Golc, ter knjigo Bibi in Bobo, o kateri je spregovorila njena avtorica, pesnica, pisateljica in urednica mag. Ivana Kampuš. Na razpolago so bili tudi brezplačni recenzentski izvodi, za prodajo pa posamezne knjige ali kompleti po promocijskih cenah.
Dogodek so soorganizirali Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Drugo
Sreda, 11. 12., ob 12. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev nagrade Klio
Zveza zgodovinskih društev je podelila osrednje nagrade v zgodovinopisju za leti 2022 in 2023. Poleg nagrade Klio so podelili tudi Priznanje Ervina Dolenca. Med nominiranci za nagrado Klio je bil tudi Sašo Jerše s svojo knjigo Sociodiceja predmoderne: ustvarjanje družbenega smisla v poznem srednjem in zgodnjem novem veku (Slovenska matica, 2022).
Dogodek je organizirala Zveza zgodovinskih društev.
Četrtek, 12. 12., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Podelitev Priznanj Boruta Meška
Na prireditvi so podelili Priznanja Boruta Meška, ki jih za dosežke na področju novinarstva in publicistike podeljuje Združenje novinarjev in publicistov.
Dogodek je organiziralo Združenje novinarjev in publicistov.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.