Predsedstvo
| Predsednik: | prof. dr. Zvezdan Pirtošek |
|---|
| Podpredsednika: | prof. dr. Aleš Krainer |
|---|---|
| akad. prof. dr. Milček Komelj |
Častno razsodišče
| / |
| / |
| / |
Predsednik
prof. dr. Zvezdan Pirtošek
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med. je redni profesor nevrologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in predstojnik Katedre za nevrologijo. V UKC Ljubljana je bil vrsto let predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja. V svojem strokovnem delu se posveča predvsem nevrodegenerativnim boleznim, kognitivnim motnjam in demencam; hkrati pa ga zanima, kako znanstveno razumevanje človeka prehaja v kulturo, jezik, etiko in javni prostor. Kot predavatelj in avtor si prizadeva za razumljivo, a zahtevno popularizacijo znanosti ter za dialog, v katerem odločajo utemeljitve in spoštovanje.
V mednarodnem prostoru je povezan z evropskim raziskovalnim sodelovanjem kot član upravnega odbora JPND (EU Joint Programme – Neurodegenerative Disease Research), največje globalne raziskovalne pobude, namenjena usklajevanju vlaganj in sodelovanja držav pri raziskavah in obravnavi nevrodegenerativnih bolezni. Njegov znanstveni opus je obsežen; objave so zastopane v mednarodnih bibliografskih bazah (npr. PubMed/MEDLINE) ter v nacionalnih bibliografskih evidencah (COBISS/SICRIS).
Njegovo delo je bilo prepoznano tudi z več pomembnimi priznanji. Leta 2018 je za “izjemno prodorno, visoko strokovno in človekoljubno delovanje” prejel državno odlikovanje Predsednika Republike Slovenije – Red za zasluge. Leta 2022 je prejel Spominsko medaljo ob 30. obletnici samostojne in neodvisne države Republike Slovenije, namenjeno posameznikom za “pomemben prispevek k nastajanju, krepitvi in razvoju slovenske državnosti v preteklih 30-ih letih. Leta 2023 je postal prejemnik Zlate plakete Univerze v Ljubljani, s katero univerza izpostavi izjemne zasluge pri razvijanju znanstvenega, pedagoškega ali umetniškega ustvarjanja ter krepitev svojega ugleda. Leta 2024 je prejel priznanje Prometej znanosti za odličnost v komuniciranju, ki poudarja “kakovostno, pomembno in učinkovito komuniciranje znanosti” javnosti. Za pedagoško delo na UL Medicinski fakulteti je leta 2001 in 2023 prejel Lavričevo priznanje za najboljšega učitelja. Leta 2016 je bil kandidat za Delovo Osebnost leta, v letu 2025 pa kandidat za Varuha človekovih pravic.
S Slovensko matico je bil že dlje časa povezan vsebinsko in dejavno kot član Naravoslovno-tehniškega odseka, prodoren predavatelj tako v Matičini dvorani kot po različnih slovenskih srednjih šolah ter kot član komisije Matičinih natečajev za mlade, v letu 2026 pa se s knjigo na presečišču znanosti in humanistike Zgodba o možganih pridružuje tudi družini Matičinih avtorjev.
Upravni odbor
| prof. dr. Ivan Čuk |
| doc. dr. Ignacije Fridl Jarc (tajnica-urednica SM) |
| prof. dr. Matjaž Gams |
| Erika Jazbar |
| prof. dr. Edvard Kovač |
| akad. prof. dr. Milček Komelj |
| akad. prof. dr. Janez Kranjc |
| prof. dr. Aleš Krainer |
| izr. prof. dr. Aleš Maver |
| prof. ddr. Urška Perenič |
| prof. dr. Zvezdan Pirtošek (predsednik SM) |
| prof. dr. Tomaž Pisanski |
| doc. dr. Brane Senegačnik |
| prof. dr. Lenart Škof |
| doc. dr. Sebastijan Valentan |
Nadzorni odbor
| prof. dr. Bojan Žalec (predsednik) |
| zasl. prof. dr. Albin Igličar |
| Janez Stergar |
Tajnica-urednica
dr. Ignacija FRIDL JARC
Dr. Ignacija Fridl Jarc je zaključila študij primerjalne književnosti in filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Objavila je več kot tristo recenzij, zapiskov ter študij o sodobni slovenski in svetovni dramatiki, prozi in gledališču. Za svoje kritiško delo je leta 2000 prejela Stritarjevo nagrado za mlado kritičarko. Sodelovala je v številnih strokovnih žirijah. Leta 2006 je doktorirala na temo Platonova teorija resnice z vidika lepega in umetnosti. Njena znanstvena bibliografija obsega obsežnejše članke o Platonovi filozofiji in o estetiki luči v antični filozofiji ter monografijo Jezik v filozofiji starih Grkov (2001). Kot prevajalka iz starogrščine je sodelovala pri slovenski izdaji Fragmentov predsokratikov. V svoji poklicni karieri je delovala kot samostojna ustvarjalka s področja kulture, asistentka na Oddelku za filozofijo, vodja založniškega in oblikovalskega programa ter namestnica direktorja. S 1. 5. 2018 je postala tajnica-urednica Slovenske matice. V marcu 2020 je to funkcijo začasno prekinila in prevzela naloge državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo. Po izteku mandata se je s 1. 9. 2022 vrnila na delovno mesto tajnice-urednice Slovenske matice.