Narodna in univerzitetna knjižnica je prepoznala vlogo, pomen in tradicijo Slovenske matice za ohranjanje slovenske pisne kulturne dediščine, saj nam je podelila Trubarjevo priznanje za leto 2022, ki imenitno potrjuje vseslovenski pomen naše najstarejše posvetne kulturne ustanove. Priznanje izkazuje odgovornost naše ustanove do dragocenih rokopisov umetniških, znanstvenih in strokovnih del vrhunskih slovenskih avtorjev, ki jih je vrsta v hrambo Narodne in univerzitetne knjižnice prešla sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja, tradicijo pa je leta 2014 nadaljeval tedanji tajnik-urednik, pisatelj akademik Drago Jančar s predajo obsežnega založniškega arhiva in v letu 2022 sedanje vodstvo še z dodatnim pomembnim gradivom in redkostmi, tako da so dragoceni izvirniki zdaj v varni oskrbi in na voljo vsej slovenski strokovni in splošni javnosti.
Iz utemeljitve nagrade:
»Sodelovanje med Narodno in univerzitetno knjižnico in Slovensko matico ima že dolgo in vsebinsko bogato zgodovino. Obe instituciji štejeta med najstarejše kulturne ustanove na slovenskih tleh. Veseli smo, da se plemenita tradicija skrbi za slovensko kulturo nadaljuje in da se naloge obeh ustanov komplementarno prepletajo tudi danes.
Ravno Slovenska matica je ob Študijski (prej Licejski) knjižnici, predhodnici NUK, začela namensko zbirati pisno kulturno dediščino ter rokopise slovenskih književnikov. Že kmalu po ustanovitvi Slovenske matice leta 1864 je njen prvi tajnik postal Fran Levstik, ki je bil kasneje imenovan tudi za skriptorja Študijske knjižnice. Levstik si je v soglasju z »očetom naroda« in poznejšim predsednikom Slovenske matice Janezom Bleiweisom zastavil pomembno nalogo: začel je urejati in objavljati izbrane spise slovenskih književnikov, leta 1869 Valentina Vodnika. Leta 1870 je Slovenska matica izdala dela Jovana Vesela Koseskega, kasneje pa Štrekljeve Slovenske narodne pesmi v štirih zvezkih. Sredi dvajsetih let 20. stoletja se je velik del tega rokopisnega gradiva kot dar Slovenske matice preselil v Rokopisno zbirko NUK.
V začetku leta 2014 je NUK na pobudo Slovenske matice, katere tajnik je bil tedaj Drago Jančar, prevzela obsežen založniški arhiv iz obdobja 1945–2001. V letu 2014 je bila ob 150-letnici ustanovitve Slovenske matice v NUK odprta razstava, na kateri smo prikazali celotno delovanje ustanove od začetkov naprej in ob tem izpostavili tudi od nje pridobljeno rokopisno in dokumentacijsko gradivo. Založniški arhiv Slovenske matice, ki obsega skupaj 10 tekočih metrov gradiva, je že lepo urejen, v celoti katalogiziran ter primerno shranjen v posebnih brezkislinskih mapah. Kot priča pestre izdajateljske dejavnosti in pomemben zgodovinski vir že služi za raziskave slovenske kulture v 20. stoletju.
Omenjenemu gradivu se je pred kratkim pridružilo še devet kartonov novega gradiva iz arhiva Slovenske matice, ki še ni popolnoma urejeno, skriva pa nekaj izrazitih biserov slovenske besede, med drugim štiri zvezke rokopisa s področja toponomije dežele Štajerske izpod peresa škofa in književnika Antona Martina Slomška ter v celoti ohranjen rokopis romana Novo življenje našega najpomembnejšega pisatelja Ivana Cankarja, ki je sicer v knjižni obliki izšel v založbi Slovenske matice leta 1908. Poleg zanimive društvene korespondence, ki so jo podpisali predsedniki in dejavni člani Slovenske matice od Janeza Bleiweisa do Boga Grafenauerja, vsebuje arhiv še bogato literarno zapuščino koroškega pesnika Frana Ellerja ter precej originalnih tipkopisov s področja književnosti in slovenske kulturne zgodovine. Mednje spadajo tako romani iz obdobja modernizma kot številne znanstvene razprave in prevodi klasičnih del s področja filozofije.
Medsebojno sodelovanje ustvarja boljši svet in nas človeško in intelektualno bogati. S to sklepno mislijo se v NUK zahvaljujemo Slovenski matici ter ji podeljujemo Trubarjevo priznanje za njen velik in trajen prispevek k ohranjanju in varovanju slovenske pisne kulturne dediščine.«
PLAKETA
UTEMELJITEV