V ponedeljek, 4. februarja 2019, je Slovenska matica praznovala 155 let od ustanovitve, ko so se slovenski rodoljubi zavezali, da bodo z njeno pomočjo skrbeli za slovenski jezik, narodovo kulturo in znanost. To je bila pobuda, ki nas vse zavezuje še danes, da dragoceni dar slovenstva ohranjamo in utrjujemo.
Ob tem jubileju smo v Slovenski matici pripravili 11-urni program, poimenovan kot Dan odprtih vrat Slovenske matice. Častno pokroviteljstvo nad dogodkom je prevzel predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki nas je tudi počastil s svojim obiskom in pozdravnim govorom, v katerem je poudaril pomen ohranjanja narodove zavesti v današnji slovenski družbi. »Živimo v času, ko se pred našo nacijo in državo postavlja vprašanje, kako naj ponosno, samozavestno gradimo naš nacionalni značaj, da to ne bi preraslo v nacionalno aroganco ali celo nacionalizem, ampak v potrebno samozavest, samozavedanje,« je dejal. Po njegovih besedah se moramo tudi vprašati, »kako naj gradimo čvrste stebre državne suverenosti, da ne bi kdo mislil, da smo začeli tako močno dvomiti v evropsko idejo, da se že pripravljamo na njen zaton«, ter da bodo ti stebri odigrali svojo vlogo, če bo prišlo do resnejših pretresov v evropskem ali mednarodnem okolju. Pahor je zato pozval »tiste, ki danes ustvarjajo bolj zahteven pogled v prihodnost narodove usode, nacionalne in državne, da se s temi vprašanji intelektualno in politično ukvarjajo«.
Predsednik Slovenske matice prof. dr. Aleš Gabrič se je zahvalil predsedniku Republike Slovenije za pozdravne besede. V svojem pozdravnem nagovoru pa je na kratko orisal cilje najstarejše slovenske kulturne in posvetne ustanove nekoč in danes. Nato je odprl slavnostno akademijo, na kateri sta uvodna predavatelja spregovorila o Slovenski matici v Arhivu Slovenije (mag. Daniela Juričić Čargo) in NUK-u (mag. Marijan Rupert), nato pa so predavatelji z različnih zornih kotov predstavili vlogo Antona Zoisa (mag. Damijana Zelnik), Janeza Bleiweisa (doc. dr. Željko Oset) in Frana Levstika (dr. Ignacija Fridl Jarc) pri nastajanju in razvoju Slovenske matice. Po slavnostni akademiji nas je akad. prof. dr. Milček Komelj s svojim širokim likovnim znanjem popeljal po galeriji upodobitev Matičinih predsednikov. Sledil je pogovor Filozofskega odseka Slovenske matice o knjigi Nesmrtnost in neumrljivost akad. prof. dr. Tineta Hribarja, v katerem sta poleg avtorja sodelovala še Gorazd Kocijančič in prof. dr. Marko Uršič. V nadaljevanju smo slišali zelo zanimiva predavanja o mnogodimenzionalnem vesolju (prof. dr. Tomaž Zwitter), o čebeli v slovenskem slovstvu (ddr. Marija Stanonik) in problemih slovenske zakonodaje (prof. dr. Albin Igličar). Sledile so predstavitve kulturnih in raziskovalnih dejavnosti porabskih Slovencev (dr. Katalin Munda Hirnök in Marija Kozar Mükič), Slovencev na Hrvaškem (dr. Barbara Riman), v Avstriji (mag. Martina Piko-Rustia, mag. Amina Majetič, Martin Kuchling) in Italiji (dr. Bogomila Kravos, Marija Kostnapfel, prof. dr. Marija Pirjevec). Večer pa sta v vrhunskih umetniških tonih sklenila doc. dr. Brane Senegačnik z branjem svojih sonetov in prof. Boris Šinigoj na lutnji.
Dogodek je zaključil predsednik Slovenske matice prof. dr. Aleš Gabrič, ki se je vsem sodelujočim zahvalil za njihov prispevek, izrazil željo, da bi se na Slovenski matici ob različnih priložnostih še pogosto videvali, in vse zbrane povabil k zdravici ob 155-letnici delovanja za slovensko kulturo in znanost.
