Izobraževal se je v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Münchnu, Parizu in Los Angelesu. Poleg poglobljenega znanstvenega dela se je posvečal likovni kritiki, pripravi razstav in pisanju katalogov. Močno je vplival tudi na teoretsko misel o modernistični in postmodernistični umetnosti. Med drugimi je leta 2009 prejel nagrado Izidorja Cankarja za raziskovalno delo v umetnostni zgodovini. Univerza v Ljubljani mu je podelila zlato plaketo in naziv zaslužnega profesorja. Leta 2010 mu je Zbornik za umetnostno zgodovino posvetil posebno izdajo.
Tomaž Brejc je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz svetovne književnosti in umetnostne zgodovine, leta 1979 pa je na isti ustanovi tudi doktoriral. Izpopolnjeval se je v različnih evropskih kulturnih središčih.
Brejc je danes eden vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju umetnostne zgodovine, posebej slikarstva in kiparstva 20. stoletja in sodobne ustvarjalnosti. Do upokojitve je predaval na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Je avtor številnih strokovnih člankov in temeljnih publikacij z likovnega področja. Ukvarja se z likovno kritiko, pripravo razstav, pisanjem katalogov. Je eden redkih umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, ki posega tudi na teoretična področja in tekoče spremlja vse ustvarjanje na področju vizualnih ustvarjalnosti.
Dela (monografije):
- Čas prebujenja: slovenska umetnost 1880–1918 (2023)
- Študije o slovenskem slikarstvu v 20. stoletju (Slovenska matica, 2010)
- Realizem, impresionizem, postimpresionizem (2006)
- Iz modernizma v postmodernizem: eseji (2000)
- Slikarske metamorfoze: Equrna 1982–1992 (1992)
- Temni modernizem: slike, teorije, interpretacije (1991)
- Guernica: eseji o slikarstvu, politiki in vojni (1988)
- Slikarstvo od 15. do 19.stoletja na Slovenski obali: topografsko gradivo (1983)
- Slovenski impresionisti in evropsko slikarstvo (1982)
- Slovenski impresionizem, Ljubljana (1977)
- Vid govora: študije o modernem slovenskem slikarstvu (1972) …
