Leta 1992 se je vpisal na študij na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Z namenom, da bi poglobil teoretsko podlago študija prava, se je vpisal še na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani (smer filozofija). Pod mentorstvom akad. prof. dr. Tineta Hribarja je tudi magistriral in doktoriral, njegova disertacija je bila posvečena filozofiji prava Ronalda Dworkina.
Od leta 1998-2001 se je kot študent udeleževal simpozijev v organizaciji Inter-University Centra – Dubrovnik. Leta 2007 se je kot gost udeležil seminarja pri prof. dr. Otfriedu Höffeju na Univerzi v Tübingenu v Nemčiji. Kasneje se je zaposlil kot raziskovalec na Oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Nato na Fakulteti za humanistične študije in Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. Na fakulteti je opravljal razne funkcije, med drugim je bil prodekan, predstojnik Oddelka za filozofijo in vodja Katedre za pravo. V letu 2014 je bil svetovalec Rektorja univerze za pravne zadeve. Od leta 2013 dalje je zaposlen samo na Znanstveno-raziskovalnem središču Koper, kjer je trenutno predstojnik Pravnega inštituta in predsednik Komisije za etična vprašanja.
Poglavitno obeležje njegovega pristopa k pravu je, da pravno znanost, ki danes aksiološko spada na področje družboslovja, raziskuje skozi perspektivo humanističnih ved. Izstop iz (zgolj) družboslovne perspektive omogoča pogled na pravo, ki seže prek politik upravljanja z družbo, in pravne institute postavi v okvir najširše – zahodne in evropske – duhovne tradicije, ki nas zavezuje. To omogoča tako razumetje vloge pravnih institutov, ki ga imajo ti v ustroju demokratične kulture, kot tudi njihovo celostno interpretacijo.
Na ta način je dr. Svetlič pristopal k problematiki pravnega odločanja, pravnih načel, pravne interpretacije, pravnega pozitivizma, kazenske sankcije, civilne nepokorščine, totalitarizmov, razlikovanja med pravom in moralo, človekovih pravic itd. V njegovih monografijah so sintetizirani njegovi večji raziskovalni projekti, med katerimi je bil prvi posvečen problemu legitimacije prisile v postmoderni dobi. Raziskava je pokazala, kako je mogoče tudi v tem okolju utemeljiti vsem skupni normativni sistem, ne da bi tvegali vračanje k (proto)totalitarnim konceptom prava in države. Izsledki raziskave so bili objavljeni v monografiji Dve vprašanji sodobne etike (2003).
V naslednjem raziskovalnem sklopu se je dr. Svetlič posvetil teoriji in filozofiji prava Ronalda Dworkina. Težišče raziskave je bilo na opredelitvi odnosa med Dworkinovim naukom pravne interpretacije in kontinentalno hermenevtično tradicijo, kar je podrobno predstavljeno v monografiji Filozofija prava Ronalda Dworkina (2008).
Sočasno je raziskoval problematiko človekovih pravic, h kateri je pristopil tako na kronološki kot konceptualen način. Izsledki raziskave so objavljeni v monografiji Filozofija človekovih pravic (2009). Naslednje leto je objavil univerzitetni učbenik z naslovom Izbrana poglavja iz politične morale.
Leta 2015 je pri Slovenski matici objavil monografijo Prenašati bit sveta – ontologija prava in države, v središču katere je osvetlitev razlogov za zaskrbljujočo afiniteto do nasilja, ki jo zasledimo pri številnih modernih kritikah demokracije in človekovih pravic. Ta monografija je izšla tudi v nemškem in hrvaškem prevodu.
Njegov zadnji raziskovalni sklop je posvečen napetosti med dvema momentoma demokratične organizacije sobivanja, med univerzalnimi človekovimi pravicami in partikularno državo. Izsledki tega raziskovalnega sklopa so objavljeni v monografiji Sobivanje med univerzalnim in partikularnim (2016).
Poleg raziskovalnega dela je dr. Svetlič aktiven tudi kot predavatelj na Evropski pravni fakulteti – Nova univerza in na Institutum Studiorum Humanitatis – AMEU, kjer je bil tudi zaposlen. Je evalvator Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. Je tudi član uredniškega odbora revije Poligrafi, Revije za kriminologiju i krivično pravo (Beograd) in Založbe Goga.
