Ideja, predstavljena v knjigi Propad zahoda, je bila zelo preprosta (in zato tudi tarča mnogih kritikov). Vsebovala je Spenglerjev edinstven pristop k zgodovini. Spengler ni zagovarjal le znanstvenega pristopa k zgodovini, ampak je poudarjal njeno globlje razumevanje, kar je po njegovem mnenju manjkalo znanstvenikom.
Knjiga v dveh delih in je bila velika uspešnica. Prvi del je bil njegovo prvo delo poleg doktorata. Glavna ideja dela je bila zelo preprosta. Spengler v knjigi zagovarja preprost in razumevajoč pristop k zgodovini. Znanstvenike na področju zgodovine je tako obtožil, da vidijo samo tisto, kar je vidno.
Po tem, ko je izšla njegova prva knjiga, se je Spengler začel ukvarjati tudi s politiko v Nemčiji. Po bavarski revoluciji je napisal še knjigo Prusijanstvo in socializem (Preussentum und Sozialismus). V knjigi je zagovarjal »pravi« socializem, katerega vrednote so delo in disciplina, ne pa denar. Svojo misel je nato prikazal v nasprotju z angleškim kapitalizmom in Marxovimi teorijami. Med bralci ni doživela želenega odziva. Njegove ideje so bralci označili za utopične.
Leta 1934 je nato izšla knjiga z naslovom Ura odločitve (Jahre der Entscheidung), v kateri je Spengler pisal o prihodnosti Nemčije. V knjigi je omenil tudi svoje nestrinjanje s tedanjim režimom in napovedal drugo svetovno vojno. Knjiga je bila velika uspešnica, ampak so jo nacisti prepovedali, ker je vsebovala kritike nacionalnega socializma. Oblast je podpirala Spenglerjevo kritiziranje liberalizma, zavračala pa njegovo kritiziranje antisemitizma.
