Kot pisateljica je začela objavljati kratko prozo v mesečniku Naša moč. Njeno prvo daljše delo je bila povest Pesem polja (1937). Večji del svojih povesti in romanov je ustvarila v povojnih desetletjih. Uvrščamo jo med najplodovitejše slovenske pripovednice. Njena dela so nastajala v realistični tradiciji slovenske pripovedne proze in deloma že uveljavljajo primesi modernističnega sloga. Njen opus sestavljajo biografski in zgodovinski romani. Med biografskimi je prikazala nekatere naše pomembne osebnosti: P. Trubarja, T. Hrena, J. P. Gallusa, D. Ketteja in J. Murna, čebelarja A. Janšo, F. Prešerna. V zgodovinskih romanih obravnava prelomna zgodovinska dogajanja ter drugo svetovno vojno. Nekateri romani obravnavajo tudi delavsko, kmečko ali meščansko tematiko. Pisala je tudi za mladino.
Med njenimi najbolj znanimi romani so Plamenica o Primožu Trubarju, Pesnikov nokturno o Francetu Prešernu, pa roman Pojoči labodi o moderni in njenih predstavnikih s poudarkom na Ketteju in Murnu. Vrsta njenih del obravnava tudi 2. svetovno vojno, med njimi obsežen roman Sonce je obstalo in roman Temna stran meseca, ki govori o domobranstvu in obleganju Turjaka.