Od leta 1974 do 1985 je bil v političnem zaporu zaradi lažnih obtožb veleizdaje, “ideološke diverzije” in protirežimskega delovanja, dejansko pa zaradi zavzemanja za zbliževanje bolgarskega naroda z narodi Jugoslavije. Po zaporu pa je bil do leta 1989 oz. do konca komunističnega režima v Bolgariji v izolaciji. Po sodni, politični in civilni rehabilitaciji je delal v več redakcijah in nadaljeval z znanstvenim delom na Balkanološkem inštitutu Akademije znanosti. Konec leta 1994 je postal glavni urednik revije za svetovno književnost Panorama, malo kasneje pa predsednik Združenja prevajalcev Bolgarije. Od leta 1997 je honorarni profesor na Oddelku za slavistiko Univerze v Velikem Trnovem. Je član organizacije bolgarskih pisateljev in novinarjev ter PEN-a ter več mednarodnih organizacij. Je prejemnik nagrade srbskega PEN-a ter drugih bolgarskih, srbskih in tujih nagrad. Leta 2006 je dobil Pretnarjevo nagrado, ki je namenjena ambasadorju slovenske književnosti po svetu. Savov je prejel nagrado za izjemen opus prevodov slovenskih del v bolgarščino ter strokovnih besedil o slovenski literaturi.
Gančo Savov je avtor vrste znanstvenih del, študij, esejev in člankov, publicistike, več knjig, učbenikov ipd. o književnostih in deželah Južnih Slovanov, več prevodov idr.
