Brentano je verjel, da bi morala psihologija slediti zgledu fiziologije in postati polnopravna znanost, pri tem pa še naprej igrati posebno vlogo znotraj filozofije. Da bi dosegel ta cilj, je psihologijo zasnoval kot samostojno disciplino z lastnim predmetom, in sicer duševnimi pojavi. Razvil je tezi o intencionalni naravi duševnih pojavov in o notranjem zaznavanju kot sekundarni zavesti. Ter razvrstil mentalna dejanja v predstavitve, sodbe in pojave ljubezni in sovraštva.