Bil je sodelavec Zgodnje Danice, Slovenskega glasnika, Učiteljskega tovariša, dijaškega lista Torbica, leta 1862 pa rokopisne literarne knjige Triglav. Nato je odšel na dunajsko univerzo, kjer je študiral slavistiko, germanistiko, zgodovino in zemljepis. Dunajsko obdobje Levčevega življenja (1867-1871) je bilo obdobje aktivnega političnega sodelovanja, dopisovanja s slovenskimi literati Jurčičem, Celestinom, Stritarjem, Kersnikom, Šukljetom in Levstikom ter obdobje javnih nastopov na akademskih prireditvah. Na Dunaju je deloval v Stritarjevem in v Ljubljani v Levstikovem krogu, kjer je veljal za eno osrednjih literarnih in kulturnih osebnosti. Prve pesmi je izdal v dijaškem zborniku Venec, v začetku 70. let je objavil nekaj potopisnih feljtonov, nato prešel v kritiko in literarno zgodovino. V letih 1862–75 je pisal pesmi.
Leta 1871 je začel poučevati na gimnaziji v Gorici, leta 1873 pa na ljubljanski realki, kjer je služboval 28 let. Poučeval je slovenščino, nemščino, zgodovino in zemljepis. Bil je sodelavec Zvona in Slovenskega naroda. 1881–90 je bil soustvarjalec in urednik Ljubljanskega zvona. Kot kritik, organizator in mentor sodi med utemeljitelje slovenskega realizma, vplival je npr. na razvoj Aškerčeve poezije. Odmevna zanj je bila literarnoteoretično polemika z Jankom Pajkom o heksametru.
Kot literarni zgodovinar je razvil obliko biografske študije oz. eseja (mdr. o Valentinu Vodniku, Francetu Prešernu, Matiji Čopu, Simonu Jenku v Zvonu 1879). Zbral in obdelal je veliko gradiva o Francetu Prešernu, pisal je še o drugih slovenskih avtorjih (v Ljubljanskem zvonu in izdajah Slovenske matice). Izdajal je zbrana oz. izbrana dela Josipa Jurčiča, Frana Levstika, Frana Erjavca, Valjavčeve pesmi idr. Po letu 1882 je delal v Slovenski matici, 1893–1907 je bil njen predsednik, dve desetletji je vodil knjižni odsek, oblikoval njene knjižne zbirke in periodiko (Letopis, Zbornik). Sestavil je prvi Slovenski pravopis, ki je izšel leta 1899 na Dunaju. Pomemben pa je tudi kot organizator šolstva. Med letoma 1903 in 1913 je bil deželni šolski nadzornik za osnovne šole na Kranjskem. Upokojil se je leta 1915.
