Leta 1990 je bila predsednica 27. Seminar slovenskega jezika, kulture in literature (SSJKL). Postala je članica leta 1980 ustanovljene delovne skupine Jezikovno razsodišče v okviru Sveta za slovenščino v javnosti. Člani so oblikovali izjave o jezikovnopolitičnih vprašanjih in konkretnih primerih jezikovne nekulture. Bila je avtorica več izjav, objavljenih v Delu, ki so s strokovno argumentacijo in moralno-politično avtoriteto pomagale v danih razmerah dvigati med Slovenci jezikovno samozavest in občutljivost za jezikovno enakopravnost in jezikovno kulturo.
Ukvarjala se je z uporabnim jezikoslovjem in stilistiko ter semantiko umetnostnih besedil. Pomembno je bilo tudi njeno pospeševanje slovenščine na tujih univerzah, njen učbenik Slovenščina za tujce pa je še danes priljubljen in usmerjevalen priročnik za tiste, ki se učijo slovenščino.
Hermina Jug-Kranjec se je zelo intenzivno ukvarjala z romanom Ivana Preglja Bogovec Jernej. Njeno zanimanje za Preglja se je začelo že prej. Leta 1979 je objavila razpravo Semantika in vloga ključnih besed v romanu Bogovec Jernej, leta 1987 pa Semantika umetnostnega besedila. Leta 1991 je objavila tudi razpravo Trije načini zgodovinske stilizacije v romanu Bogovec Jernej. Pomemben podatek za njen življenjepis je tudi, da je leta 1979 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani zagovarjala magistrsko delo Stilno opazni skladenjski pojavi v Pregljevem romanu »Bogovec Jernej« in njihov vpliv na semantiko besedila, pod mentorstvom Brede Pogorelec.
