Bil je podpredsednik Mednarodnega muzikološkega društva (1967-72), od leta 1967 dopisni (oz. izredni), 1970 pa redni član SAZU, pa tudi srbske in hrvaške kademije znanosti in umetnosti. Prejel je Prešernovo nagrado (1961) za Zgodovino glasbene umetnosti na Slovenskem, Herderjevo nagrado (1972), nagrado Avnoja (1982) in Kidričevo nagrado (1988). Bil je mdr. tudi zaslužni član Slovenske matice.
Sprva se je zanimal za probleme glasbene teorije in vzgoje, že kmalu po 1945 pa se je osredotočil na glasbeno zgodovino. Z obsežnimi deli, ki temeljijo na kritičnem študiju virov in upoštevajo problematiko glasbenega stila, je postavil trdne temelje slovenski glasbeni zgodovini in dal pobudo za nastajanje sorodnih del pri drugih jugoslovanskih narodih. Izredno so pomembne njegove kritične izdaje kompozicij, prve te vrste na Slovenskem (Skladatelji Gallus, Plautzius, Dolar in njihovo delo, 1963; J. Gallus Carniolus, Harmoniale morales, 1966; J. Gallus Carniolus, Moralia, 1968). Sodeloval je na mednarodnih muzikoloških kongresih in simpozijih ter predaval na raznih univerzah, znanstvenih ustanovah in radijskih oddajah. Leta 1965 je začel izdajati Muzikološki zbornik s prispevki domačih in tujih strokovnjakov. Leta 1972 je utemeljil Muzikološki inštitut SAZU, ki je začel delovati leta 1980.
