Doktoriral je leta 1995 z disertacijo Stanovati v Ljubljani (Socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno). Predtem se je študijsko izpopolnjeval tudi v Historičnem seminarju pri Hansu Jürgenu Teutebergu na univerzi Westfälische Wilhelms Universität v Münstru, avstrijske štipendije pa so mu omogočile, da je bil študijsko večkrat tudi na Dunaju.Od leta 1988 je bil zaposlen na Inštitutu za novejšo zgodovino (INZ), med letoma 2003 in 2014 pa dopolnilno tudi na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem, na kateri je predaval zgodovino vsakdanjega življenja. Pozneje je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval socialno zgodovino.

Leta 2004 je pri Slovenski matici izšla njegova knjiga Rabljev zamah, pretresljivo delo o zgodovini kriminala na Slovenskem od 16. stoletja vse do danes z opisi resničnih dogodkov in s številnimi ilustracijami.

Za monografijo Pijane zverine. O moralni in patološki zgodovini alkoholizma na Slovenskem v dobi meščanstva, ki je izšla leta 2009, je prejel nagrado KLIO, ki jo podeljuje Zveza zgodovinskih društev Slovenije za najboljše delo na področju zgodovinopisja v preteklem letu. To v metodološkem in vsebinskem pogledu dovršeno znanstveno delo je tako rekoč zapolnilo vrzel v slovenskem zgodovinopisju ter pomeni pomemben prispevek k boljšemu poznavanju slovenske kulturne in družbene zgodovine.

Studnova disertacija Stanovati v Ljubljani s podnaslovom Socialnozgodovinski oris stanovanjske kulture Ljubljančanov pred prvo svetovno vojno je izšla tudi v knjižni izdaji. Ta zgodovinska študija “zajema čas hitre urbanizacije in industrializacije Ljubljane in je v tem smislu vzorčna socialno- in kulturnozgodovinska analiza nekaterih izvzetih ljubljanskih ulic in gospodinjstev (strukturna slojevitost) v njih, dobro podprta z dokumenti: slikovno gradivo, tabele z demografskimi podatki,” so zapisali pri založbi Studia Humanitatis.

Z zgodovinarjemJanezom Cvirnom (1960–2013) je napisal tudi učbenik za pouk zgodovine za tretji letnik gimnazije, ki je izšel leta 2010. Leta 2015 je pod okriljem INZ izšla njegova monografija Neprilagojeni in nevarni: podoba in status Ciganov v preteklosti, v kateri se je posvetil romski tematiki.

Andrej Studen je bil prav tako avtor stalne razstave Teater groze, v okviru katere so v kleti Friderikovega stolpa na celjskem starem gradu na ogled mučilne naprave od 16. do 18. stoletja. Več o avtorju še na: https://www.slovenska-matica.si/memoriam-dr-andrej-studen-1963-2022/