SEPTEMBRSKI UVODNIK
S poletnega premora, ki nikakor ni bil zgolj čas počivanja, se vračamo k utečenim opravilom Slovenske matice. Kot je bilo omenjeno že večkrat v letnih poročilih, na zborih članov in je razvidno tudi z naše spletne strani, je v zadnjih letih število knjig krepko naraslo, še večji je porast števila prireditev. Pri teh je angažirano lepo število naših članov, za pripravo prijav na razpise, izvedbo programov in izpolnjevanje poročil zadolžena strokovna služba pa je posledično vse bolj obremenjena. Od te preproste ugotovitve do sklepa, da je treba poleg dejavnosti okrepiti tudi službeni aparat, ki skrbi za tekoče poslovanje in izvajanje obveznosti, res ni potrebnega prevelikega umovanja. Najresnejši zadržek, ki je doslej zaviral nekako samoumevni korak, je bilo pomanjkanje sredstev za tovrstne okrepitve.
Iz letnih poročil, s katerimi se lahko naši člani redno seznanjajo v Glasniku Slovenske matice, je razvidno, da je razvejano poslovanje in iskanje dodatnih možnosti financiranja Matičine dejavnosti prineslo kar nekaj ugodnih odzivov naslovnikov, tako da bo odslej oz. vsaj za nekaj časa naša ekipa na Slovenski matici številčnejša. Sedanji trojki se s septembrom priključuje še dr. Ignacija Fridl Jarc, ki se po nabiranju izkušenj z mesta državne sekretarke na Ministrstvu za kulturo vrača na svoje prejšnje delovno mesto tajnice-urednice Slovenske matice. Zarika Snoj Verbovšek bo njena desna uredniška roka, medtem ko bo Katja Kleindienst bolj osredotočena na administrativno poslovanje.
Poletni premor smo izkoristili tudi za premislek, kakšne so pravne spremembe uvajanja takšnih novosti. Ker te zahtevajo prilagoditev Pravilnika o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, se je sestal Upravni odbor, se s predlogi sprememb seznanil in jih potrdil. Še ta mesec, 22. septembra, pa se bomo srečali tudi na izrednem Zboru članov. Opraviti bomo namreč morali nadomestne volitve člana Nadzornega odbora, ki bo nasledil akademika dr. Kajetana Gantarja, od katerega smo se poslovili junija.
Ker je bilo ob kadrovskih spremembah potrebno izvesti tudi nekaj prostorskih prilagoditev, je bilo v zadnjih tednih v društvenih prostorih precej »razkopano«. Lotili smo se urejanja Matičinega arhiva ter društveno gradivo ter različna dragocena pričevanja in zapuščine že predali ustreznim institucijam (Arhivu RS, ki sedaj hrani celoten arhiv Slovenske matice, ter Narodni in univerzitetni knjižnici, v dogovorih pa smo tudi z Muzejem novejše zgodovine). V jesensko sezono bomo tako vstopili pripravljeni na nove izzive, nove knjige in posvete, s katerimi vas bo sproti seznanjala naša strokovna služba v okrepljeni sestavi. Pa tudi z vabilom na izredni Zbor članov, ki ga pričakujte v kratkem.
dr. Aleš Gabrič,
predsednik Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo:
Miklavž Komelj in Irene Mislej: Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. Veno Pilon med podobo in besedo
Slovenska matica je leta 1965 izdala avtobiografijo Vena Pilona Na robu, v letu 2022 pa se je poklonila temu velikemu umetniku z monografijo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij, ki predstavlja Vena Pilona v sliki in besedi karseda celostno, ne le kot slikarja in fotografa, pač pa tudi kot pesnika, esejista in pretanjenega premišljevalca. Spremljevalni besedili in izbor Pilonovih slik, esejev in pesmi sta delo uglednih poznavalcev njegovega življenja in dela, dr. Irene Marije Mislej in dr. Miklavža Komelja. Knjigo sta zasnovala kot preplet avtorskih esejev o Pilonovem življenju, razpetim med rodno Slovenijo, Parizom in drugimi evropskimi mesti, ter njegovega dela, ki zrcali nemirnega ustvarjalnega duha. Monografija prinaša Pilonove najbolj reprezentativne eseje, prvič v takem obsegu pa lahko prebiramo tudi njegove pesmi. Besedila dopolnjujejo številne celostranske reprodukcije Pilonovih slik in fotografij ter tudi manjše reprodukcije, ki kot medbesedilne vinjete spremljajo tekste.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Občine Ajdovščina.
NAKUP
Ivan Hribar: Moji spomini I
Ponatis izdaje iz leta 1983
Delo slovenskega politika, gospodarstvenika, kulturnega in javnega delavca Ivana Hribarja (1851–1941) je za Slovence izjemno pomembno. Vse njegovo življenje je bilo posvečeno gospodarskemu, kulturnemu in političnemu razvijanju slovenske samobitnosti. Njegovi spomini so tako polni izjemno pomembnih in danes malo znanih dejstev o obdobju, ki ga opisuje. Poleg tega pa so napisani v zanimivem in tekočem jeziku z izrazito osebno noto, tako da pritegnejo tudi današnjega bralca in mu pomagajo obuditi slovenski zgodovinski spomin.
NAKUP
(več avtorjev): Slovenska kultura v vojnem času
E-knjiga (elektronska izdaja)
V knjigi zbrane razprave so rezultat simpozija, ki ga je priredila Slovenska matica leta 2005 ob 60-letnici konca druge svetovne vojne z naslovom »Slovenska kultura v vojnem času: položaj in dileme slovenske inteligence in umetniška ustvarjalnost med drugo svetovno vojno« kot prvi celovit pregled kulturnega dogajanja med drugo svetovno vojno pri nas.
V delu sedemnajst avtorjev podaja različne vidike kulturnega dogajanja med vojno: pišejo o duhu takratnega časa, slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanovah, univerzi, gledališču, ideoloških bojih med intelektualci itd.
Tokrat je knjiga izšla kot elektronska izdaja.
Knjiga Slovenska kultura v vojnem času pa je na voljo tudi v fizični obliki.
NAKUP
Napovedujemo:
Zbirka Mestne knjige
Milanka Trušnovec (ur.): Idrijska knjiga
Idrijska knjiga, ki je pred nami, ni zgolj poučno čtivo, ki bralcu predstavlja blišč in bedo mesta v različnih časovnih obdobjih, ampak je predvsem pripoved o njegovi nemirni in skrivnostni duši. Milanka Trušnovec je v sodelovanju s področnimi uredniki oblikovala očarljiv kolaž, ki skozi preplet proze, pesmi in bajk, zgodovinskih zapisov, pravnih besedil in memoarov pripoveduje o teminah podzemlja in belini idrijskih čipk, o žalostnih usodah rudarjev in iznajdljivosti novih generacij, o žlikrofih, Perkmandeljcu in Vesaniji, ki še vedno stoji na vrhu čarobne gore. Knjiga spregovarja v nekdanji in današnji knjižni slovenščini ter v prepoznavnem pojočem narečju tega kraja. V njej najdemo velika imena slovenske kulturne zgodovine, pa tudi nadarjene umetnike mlajše in srednje generacije, ki s pronicljivimi zapisi in z nalezljivim humorjem dokazujejo, da mesto tudi danes navdihuje.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, Občine Idrija in Geologije d.o.o. Idrija ter v sodelovanju z Mestno knjižnico in čitalnico Idrija.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Ddr. Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija mu, prvič, postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt, ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatičen prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30 letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk avtorja ohranjenih pisem se ga še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in opiše njegovo smrt, svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novo odkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica prof. ddr. Marija Stanonik.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Andrej Jemec: Slike
Spremna besedila: Tonko Maroević, Milček, Komelj, Niko Grafenauer
Monografija prinaša celovit pregled bogatega slikarskega opusa akademskega slikarja Andreja Jemca. Ob uvodnih besedilih dr. Tonka Maroevića, dr. Milčka Komelja in Nika Grafenauerja v njej najdemo več kot dvestodvajset barvnih reprodukcij del, ki so nastala med letoma 1951 in 2019. Zaradi načrta, da se v monografijo vključijo tudi težko dostopna avtorjeva slikarska dela različnih lastnikov doma in po svetu, sta zbiranje gradiva in priprava knjige trajali zelo dolgo. Poseben razdelek je namenjen obširni biografski in bibliografski dokumentaciji, objavljen je seznam vseh predstavljenih del, spremljajoči izbor črno-belih fotografij ter pregled samostojnih in skupinskih razstav ter pomembnejše nagrade in priznanja. V besedilih so omenjeni poleg avtorjevih slikarskih del tudi risbe, akvareli, grafike, tapiserije, ambientalna dela in objekti; ta dela so med besedili vključena kot vinjete in zaznamujejo predahe med njimi.
Izid knjige sta podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti in podjetje Jelovica.
MATIČINI DOGODKI
Matičin posvet
Četrtek, 15. 9., od 8.30 ure do 13.00 ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni posvet Jurij Slatkonja (21. 3. 1456–26. 4. 1522): od Kranjske do Dunaja
Jurij Slatkonja je ena od najpomembnejših glasbenih osebnosti v slovenski zgodovini in pomemben zgodnji humanist v habsburški monarhiji. Kot bakalaver dunajske artistične fakultete je od leta 1477 veliko deloval na Dunaju, kjer je leta 1498 organiziral znamenito dunajsko dvorno kapelo, leta 1513 pa bil imenovan za dunajskega škofa. Bil je tudi ljubljanski stolni kanonik in ljubljanski prošt ter prošt novomeškega kapitlja. Tudi preko njega so se dunajski kulturni tokovi prenašali v Ljubljano. Ob 500-letnici njegove smrti bosta organizirana dva dogodka: posvet na Slovenski matici in koncert v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU Jurij Slatkonja in dunajska dvorna kapela (16. 9. 2022 ob 20.00 v Atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana).
Na posvetu bodo o Slatkonjevi življenjski poti in upodobitvah spregovorili Lilijana Žnidaršič Golec, Grantley McDonald, Gašper Cerkovnik in Matej Klemenčič, o njegovi povezavi z glasbo pa Katarina Šter, Marko Motnik in Klemen Grabnar. Uvodna nagovora bosta imela Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice, in Oto Luthar, direktor ZRC SAZU.
Dogodek bo sneman in pozneje dosegljiv na strani YouTube Slovenske matice.
Podprla ga je Mestna občina Ljubljana.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 29. 9., ob 18. uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor ob izidu knjige Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. Veno Pilon med podobo in besedo
Ob izidu monografije Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. Veno Pilon med podobo in besedo, ki predstavlja Vena Pilona v sliki in besedi kot slikarja in fotografa, pa tudi kot pesnika, esejista in pretanjenega premišljevalca, bo pogovor z avtorjema in uglednima poznavalcema njegovega življenja in dela, dr. Irene Marije Mislej in dr. Miklavžem Komeljem, vodila urednica knjige mag. Miljana Cunta.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matičina knjižna potovanja
Torek, 27. 9., ob 18.00 uri
Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Ulica sv. Barbare 4–5, 5280 Idrija
Pogovor z urednico ob izidu Idrijske knjige
Knjiga o Idriji, ki je pred nami, ni zgolj poučno čtivo, ki bralcu predstavlja blišč in bedo mesta v različnih časovnih obdobjih, ampak je predvsem pripoved o njegovi nemirni in skrivnostni duši. Milanka Trušnovec je v sodelovanju s področnimi uredniki oblikovala očarljiv preplet proze, pesmi in bajk, zgodovinskih zapisov, pravnih besedil in memoarov. Pogovor z urednico Milanko Trušnovec bo vodil dr. Aleš Gabrič, predsednik Slovenske matice.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo RS.
Matica na knjižnem sejmu Mesto knjige
Petek, 2. 9., ob 20.00 uri
Delpinova ulica, Nova Gorica
Nevednost, filozofski vidik: pogovor s Tomažem Grušovnikom in Igorjem Bijukličem
V okviru knjižnega sejma Mesto knjige 2022, ki bo v Novi Gorici potekal od torka, 30. 8., do petka, 2. 9., od 15.00 do 21.00 ure, organizirajo dogodek, na katerem bo sodeloval dr. Tomaž Grušovnik, ki se ukvarja s filozofijo edukacije, etiko živali in okoljsko etiko. Je avtor dveh slovenskih monografij ter urednik in sourednik več zbornikov s svojih raziskovalnih področij. Od leta 2018 je predsednik Slovenskega filozofskega društva. Je tudi redni kolumnist na spletnem portalu LUD Literatura in pri časopisu Večer v nedeljo. Leta 2020 je pri Slovenski matici izšla njegova knjiga Hotena nevednost. Pogovor z nastopajočima bo vodil Boštjan Narat.
V času sejma bo knjigo mogoče tudi kupiti po sejemski ceni.
Več o dogodku lahko preberete na spletni strani sejma.
Matica na festivalu Vilenica
Četrtek, 8. 9 od 11.00 do 12.30 ure
Vrt kavarne Lili Novy, v primeru slabega vremena atrij Narodne galerije, Ljubljana
Literarno dopoldne
37. Mednarodni literarni festival Vinica bo potekal med 6. in 11. septembrom v organizaciji Društva slovenskih pisateljev. Vabljeni na Literarno dopoldne, v okviru katerega bodo gostili Renata Quaglia, ki je osrednji pesniški glas rezijanščine in čigar pesniška zbirka Zaleni okrišiji/Zelene krošnje je izšla pri Slovenski matici v letu 2021 v zbirki Mozaiki. V času festivala bo knjigo mogoče tudi kupiti po sejemski ceni.
Drugi dogodki
Petek, 16. 9. ob 20.00 uri
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
Koncert Jurij Slatkonja in dunajska dvorna kapela
Ob 500-letnici smrti Jurija Slatkonje, dolgoletnega vodje cesarske dvorne kapele na Dunaju, bosta organizirana dva dogodka: posvet na Slovenski matici in koncert v organizaciji Muzikološkega inštituta ZRC SAZU Jurij Slatkonja in dunajska dvorna kapela. Nemški vokalni ansambel Singer Pur bo s petimi pevci in dvema instrumentalistoma izvajal glasbo iz njegovega časa.
Vstopnice po enotni ceni 6,00 EUR bodo na voljo teden dni pred koncertom v Knjigarni Azil (Novi trg 2, 10.00–18.00) in uro pred koncertom, tel.: 01/470 6475.
Več o dogodku lahko preberete na spletni strani MI ZRC SAZU.
Vljudno vabljeni.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate TUKAJ.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.
Prireditve potekajo ob upoštevanju aktualnih odlokov glede virusa SARS-CoV-2. Kulturna dejavnost se izvaja brez dodatnih omejitev števila obiskovalcev, postavitve sedežev ali izpolnjevanja pogoja PCT.