UVODNIK
Po uspešno izvedenem volilnem Zboru članov in nato sledeči prvi konstitutivni seji Upravnega odbora Slovenske matice dne 4. maja 2022 se vsem sodelujočim zahvaljujem za njihove odzive, novo izvoljenemu vodstvu, predsedniku dr. Alešu Gabriču, podpredsedniku dr. Alojzu Kralju in podpredsednici dr. Vesni Mikolič ter vsem že obstoječim in novim vodjem in članom odborov in odsekov, pa želim uspešno delo še naprej.
Ob tem naj samo na kratko povzamem program Slovenske matice za leto 2022, ki ga že intenzivno udejanjamo. V knjižnem programu za letošnje leto je 22 knjig, izmed katerih sta že izšli pesniška zbirka Ericha Frieda in peta knjiga zapisov prvega štetja in popisa prebivalstva na Slovenskem iz 1754 Koroške družine v 18. stoletju, tik pred izidom pa je kopica novih naslovov: likovna monografija o Venu Pilonu, monografija o bogatem slikarskem opusu Andreja Jemca, spomini Aleksandra Bassina, novo delo v zbirki Mestne knjige, ki je tokrat posvečeno Idriji, pisma moža ženi aleksandrinki, ki jih je skrbno uredila ddr. Marija Stanonik, ter monografija Irene Avsenik Nabergoj o podobi Judov v slovenski folklori in literaturi do obdobja romantike.
V prihodnjiih mesecih pa bosta v naših filozofskih zbirkah izšla še delo Tineta Hribarja in prevod tretjega dela Plotinovih zbranih del, v zbirko Zgodovina držav in narodov bomo dodali zgodovino Španije, v zbirki Vezana beseda pripravljamo prevode treh Molièrovih dram, med prevode iz svetovne književnosti pa se bo uvrstil izbor Petrarcovih pisem prijateljem. Izdali bomo tudi antologijo slovenskega pesništva »na drugi strani«, tj. avtorjev, ki se med II. svetovno vojno na slovenskih tleh niso pridružili Osvobodilni fronti, ki jo prav tako ureja ddr. Marija Stanonik, monografijo Sociodiceja Saša Jeršeta o zgodovinskih, oblastnih, političnih in etičnih vprašanjih, mladinsko poučno pripovedno besedilo Gregorja Majdiča, pričevanje Dimitrija Rupla o času osamosvajanja, ki se prepleta z refleksijo aktualnega dogajanja, ter ponatis Cankarjevega dela iz Knezove knjižnice Potovanje Nikolaja Nikiča. Pripravljamo še ponatis spominov nekdanjega ljubljanskega župana Ivana Hribarja, lotevamo pa se tudi zahtevnega knjižnega projekta, in sicer prevoda prvih treh knjig Tita Livija Od ustanovitve mesta. V zbirki Odstiranja bosta izšli monografiji o Almi Sodnik in o ljubljanskem kongresu, kot rezultat lanskega posveta pa tudi zbornik o slovenskem tisku v Italiji.
V teku je tudi naš prireditveni program, kjer sta najvidnejša projekta Matica pod zvezdami in Matičina knjižna potovanja po Sloveniji in v zamejstvu, mesečno prirejamo predavanja Naravoslovno-tehniškega odseka, izvedli smo že spomladanski del letošnjega cikla predavanj Odseka za slovenski jezik ter filozofski simpozij in posvet o Radu Lenčku. V jesenskih mesecih se bodo zvrstili še trije posveti, in sicer o Juriju Slatkonji, Vojeslavu Moletu in zamejskem tisku v Avstriji. Seveda sodelujemo tudi na večini knjižnih sejmov po Sloveniji, kjer v soorganizaciji prirejamo tudi lastne dogodke.
Uspešno smo se prijavili na številne razpise in tako pridobili veliko sredstev za izvajanje svojega programa, pravkar pa smo zaključili tudi natečaj za mlade, podelili nagrade nagrajencem v kategorijah dijakov in študentov ter povečali število Kluba mladih Slovenske matice na 75 članov, s katerimi bomo v kratkem pričeli dejavno sodelovati.
Za konec pa sem prihranila še najprijetnejšo vsebino tega novičnika, tako da iskreno čestitam vsem štirim na Zboru članov potrjenim novim zaslužnim članom Slovenske matice, akad. prof. dr. Tadeju Bajdu, akad. prof. dr. Kajetanu Gantarju, akad. prof. dr. Tinetu Hribarju in akad. prof. dr. Milčku Komelju, ki so s svojim dolgoletnim sodelovanjem Slovenski matici vsak po svoje vtisnili svoj pomembni pečat. Na še mnogo nadaljnjih sodelovanj in srečevanj!
Zarika Snoj Verbovšek,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Pravkar izšlo:
Zbirka Razprave in eseji
Vesna Mikolič: Ali bereš Cankarja?
Poljudno-strokovno delo Ali bereš Cankarja? dr. Vesne Mikolič, redne profesorice in znanstvene svetnice na področju jezikoslovja, esejistke in publicistke, tako mladim kot starejšim bralcem, med slednjimi še posebej učiteljem, skuša približati Cankarjevo poetiko na način, da bodo radi vstopali v njegov svet. Izhodišče novega branja Cankarjevih del je predpostavka, da je vsako umetniško govorico treba razumeti, tako kot moramo razumeti vsak jezik, ki ga želimo uporabljati. Tako kot se jezika učimo s samo rabo, tako tudi v književni svet nekega avtorja vstopamo z branjem samim. Delo prinaša svež, inovativen pristop za doseganje večje bralne pismenosti in zmožnosti za branje tudi zahtevnejših literarnih besedil. Delo opisuje nove bralne strategije, namenjene tako učiteljem in učencem pri obravnavi Cankarja v šoli kot širšemu bralstvu, ki ga zanima delo Ivana Cankarja. V literarni opus Ivana Cankarja se bodo bralci naučili stopati preko teorije ključnih besed, iz katere izhaja inovativni pristop k branju Cankarja. Izrazne in oblikovne značilnosti monografskega dela, ki temelji na terminologiji teorije ključnih besed, ustrezajo vsem znanstvenim standardom. Istočasno pa avtorica s konkretno obravnavo posameznih Cankarjevih del, ki jo izpelje na jasen, razumljiv način, dosega širšo uporabnost dela tako v šoli kot izven nje.
Knjiga je izšla s podporo Javne agencije za knjigo RS.
NAKUP
Koroške družine v 18. stoletju
Uredila: dr. Lovro Šturm in Breda Šturm
Spremna beseda: dr. Lovro Šturm
Transkribiral: mag. Tone Krampač
Avtor uvodne razprave: dr. Stane Granda
Zemljevid: Mateja Rihtaršič
Leta 1754 je cesarica Marija Terezija odredila štetje in popis prebivalstva za celotno avstrijsko cesarstvo. Te izvirne dokumente prvega popisa prebivalstva na današnjem slovenskem ozemlju hrani Nadškofijski arhiv v Ljubljani, t. i. Kapiteljski arhiv. Pričujoča peta knjiga zapisov prvega štetja in popisa prebivalstva na Slovenskem iz 1754 Koroške družine v 18. stoletju vsebuje ohranjene prepise prebivalcev župnij Črna na Koroškem, Razbor pri Slovenj Gradcu, Stari trg pri Slovenj Gradcu, Slovenj Gradec in Šentilj pod Turjakom; od vsega začetka je bila tudi ta zasnovana kot sklepni projekt za zaokroženo območje nekdanje ljubljanske škofije.
74 ohranjenih rokopisnih pol po župnijah iz leta 1754, ki so bile takrat popisne enote, je za uporabnike težko razumljivih, rokopisi so večinoma slabo berljivi in mnogi zapisani v gotici. Da bi to dragoceno kulturnozgodovinsko pričevanje o naših prednikih z njihovimi imeni in priimki in z osnovnimi podatki o njihovem življenju postali v vsem razumljivi obliki dostopni širšemu krogu, je izkušeni poznavalec rokopisnih arhivskih gradiv arhivar mag. Tone Krampač pripravil transkripcijo, vzorno in dosledno po izvirnem zapisu, tudi z nespremenjenimi občasnimi pisnimi pomotami takratnih popisovalcev. Leta 2016 je tako izšla obširna publikacija Gorenjske družine v 18. stoletju, ki ji je leta 2018 sledila knjiga Ljubljanske družine v 18. stoletju, leta 2020 Notranjske družine v 18. stoletju, 2021 pa Družine v 18. stoletju od Doba do Šentjerneja. Sedaj je pred nami peta knjiga, Koroške družine v 18. stoletju.
Vsak objavljen popis prebivalstva župnije je drugačna socialna zgodba. Nobena od dosedanjih knjig o tej tematiki
ni primerljiva z njim. Čeprav celotni opus knjig, ki prinašajo rezultate popisa iz leta 1754, še ni zaključen, že predstavlja del standardnega korpusa slovenske zgodovine. Arhiv ljubljanske nadškofije ima poleg že naštetih župnijskih v hrambi še 32 neprepisanih izvirnih popisov prebivalstva iz leta 1754. Z območja štajerskega vikariata ljubljanske škofije jih je 23: Bizeljsko, Braslovče, Gornji Grad, Griže, Ljubno, Luče, Mozirje, Pilštajn, Planina pri Sevnici, Podčetrtek, Podsreda, Rečica ob Savinji, Solčava, Sv. Ilj pri Velenju, Sv. Jurij pod Taborom, Sv. Martin pri Šaleku, Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter pod Svetimi gorami, Šentjanž na Vinski Gori, Škalce, Šoštanj, Trbovlje, Žusem. Z območja današnje Avstrije in Italije jih je 9: Bela Peč, Dvor, Lipa, Pliberk, Skočidol, Sv. Nikolaj pri Beljaku, Šentrupert pri Beljaku, Šmihel pod Pliberkom, Vogrče. Vsi ti bodo potrebovali novo vzpodbudo za knjižno uresničitev, saj se je dr. Lovro Šturm, urednik in odločilni snovalec zbirke, v letu 2021 poslovil. Sodeloval je tudi še pri pripravi te pete knjige, a njenega izida žal ni dočakal. Vsekakor pa te izdane knjige ostajajo odličen pomnik tudi njegove vsestranske angažiranosti in pokončne drže.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Celjske Mohorjeve družbe, Inštituta Karantanija in Slovenske matice.
NAKUP
Napovedujemo:
Miklavž Komelj in Irene Mislej: Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij. Veno Pilon med podobo in besedo
Slovenska matica je leta 1965 izdala avtobiografijo Vena Pilona Na robu, v letu 2022 pa se bo poklonila temu velikemu umetniku z monografijo Zagledal sem se sredi dveh ozvezdij, ki predstavlja Vena Pilona v sliki in besedi karseda celostno, ne le kot slikarja in fotografa, pač pa tudi kot pesnika, esejista in pretanjenega premišljevalca. Spremljevalni besedili in izbor Pilonovih slik, esejev in pesmi sta delo uglednih poznavalcev njegovega življenja in dela dr. Irene Marije Mislej in dr. Miklavža Komelja. Knjigo sta zasnovala kot preplet avtorskih esejev o Pilonovem življenju, razpetim med rodno Slovenijo, Parizom in drugimi evropskimi mesti, ter njegovega dela, ki zrcali nemirnega ustvarjalnega duha. Monografija prinaša Pilonove najbolj reprezentativne eseje, prvič v takem obsegu pa lahko prebiramo tudi njegove pesmi. Besedila dopolnjujejo številne celostranske reprodukcije Pilonovih slik in fotografij ter tudi manjše reprodukcije, ki kot medbesedilne vinjete spremljajo tekste.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Občine Ajdovščina.
Zbirka Razsežnosti slovenstva
Ddr. Marija Stanonik (ur.): Ljubezen na daljavo. Pisma moža ženi aleksandrinki v Egipt
Doslej je bilo vprašanje aleksandrinstva v prvi polovici 20. stoletja v več objavah obdelano le z ženske strani, s poudarkom na ženskah, ki so se odpravile v Egipt, kjer so bile deležne eksotičnosti tujega sveta in svetovljanstva. Tokratna monografija mu prvič postavlja ogledalo z moške strani – na podlagi pisem skrajno osamljenega moža, ki je po odhodu žene v Egipt, ostal doma s komaj eno- ali dveletno hčerko na domačiji, ki so mu jo kljub njegovim skrajnim prizadevanjem prodali na dražbi, da se je moral izseliti iz nje.
Oddaljeni ženi, katere bližine si želita njegovo telo in duša, si vsaj enkrat na teden daje duška z izmenjavo novic in čustev v pismih, ki so za tokratno analizo prvovrsten in izviren vir za zgodovinopisje, sociologijo, etnologijo, teologijo, jezikoslovje, literarno vedo, ne nazadnje pa tudi odlična podlaga za roman v pismih.
Zaradi enkratnega vira so v knjigi objavljeni skeni originalnih pisem (faksimile) in njihov diplomatični prepis, da bi bil tako dostopen za jezikoslovne študije, predvsem za raziskave enega od slovenskih primorskih narečij v času fašizma, v 30-ih letih 20. stoletja.
Nastavki za dodatne študije so dani v spremnih študijah k objavljenemu viru. Ivan Bresciani, vnuk avtorja ohranjenih pisem, ki se ga še spominja, na kratko opiše njegovo družino, ko se mu je žena končno le vrnila iz Egipta, in opiše njegovo smrt. Svoje spomine predstavita tudi vnuka Francesco Bertolini in David Bresciani. Sledijo znanstveni članki po konceptu od daljnega k bližnjemu: zgodovinar dr. Aleksej Kalc podaja zgodovinski kontekst o aleksandrinstvu na splošno in posebej na Goriškem, etnologinja Marjeta Malešič, ki je pisma transkribirala, na splošno oriše problematiko aleksandrink iz Vipavske doline in mestoma vključi vanjo dopisovanje Ivana Vetriha z ženo v Egiptu. Jezikoslovka prof. dr. Danila Zuljan Kumar je obdelala narečje iz okolja, od koder so ohranjena pisma (Batuje, Črniče), slovenistka Urška Pirjevec se ji pridružuje z analizo spominskih pripovedi ene od aleksandrink, kar omogoča izjemno soočenje z novo odkritim virom. Tega pa je natančno razčlenila z več vidikov urednica in (so)avtorica prof. ddr. Marija Stanonik.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Znanstveno-raziskovalnega središča Koper, Annales ZRS ter s podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS.
Andrej Jemec: Slike
Spremna besedila: Tonko Maroević, Milček, Komelj, Niko Grafenauer
Monografija prinaša celovit pregled bogatega slikarskega opusa akademskega slikarja Andreja Jemca. Ob uvodnih besedilih dr. Tonka Maroevića, dr. Milčka Komelja in Nika Grafenauerja v njej najdemo več kot dvestodvajset barvnih reprodukcij del, ki so nastala med letoma 1951 in 2019. Zaradi načrta, da se v monografijo vključijo tudi težko dostopna avtorjeva slikarska dela različnih lastnikov doma in po svetu, sta zbiranje gradiva in priprava knjige trajali zelo dolgo. Poseben razdelek je namenjen obširni biografski in bibliografski dokumentaciji, objavljen je seznam vseh predstavljenih del, spremljajoči izbor črno-belih fotografij ter pregled samostojnih in skupinskih razstav ter pomembnejše nagrade in priznanja. V besedilih so omenjeni poleg avtorjevih slikarskih del tudi risbe, akvareli, grafike, tapiserije, ambientalna dela in objekti; ta dela so med besedili vključena kot vinjete in zaznamujejo predahe med njimi.
Izid knjige sta podprla Slovenska akademija znanosti in umetnosti in podjetje Jelovica.
MATIČINI DOGODKI
Matičin posvet
Sreda, 1. 6., od 9.30 ure do 14.00 ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana (in po aplikaciji zoom)
Ob stoletnici rojstva slavista in filologa Rada Ludovika Lenčka
Gre za posvet o slavistu in filologu Radu Ludoviku Lenčku (1921–2005), ki nosi zasluge za uveljavitev slovenistike na univerzah v Združenih državah Amerike. Do upokojitve leta 1982 je bil redni profesor za slovanske jezike in kulture na Univerzi Kolumbija, bil je med ustanovitelji Društva za slovenske študije (Society for Slovene Studies) in njegov prvi predsednik, leta 1991 pa je bil izvoljen tudi za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Lenček sodi med tiste Slovence, ki so sloves domovine in maternega jezika ponesli daleč v svet med akademsko srenjo in med preproste ljudi. Za prispevek k poznavanju in uveljavljanju slovenske kulture v ZDA je prejel tudi častni znak svobode Republike Slovenije.
Na posvetu bomo na življenje in delo tega pomembnega slavista in filologa pogledali s številnih zornih kotov, pri čemer bodo uvodne nagovore imeli vodja Odseka za slovenski jezik, dr. Vesna Mikolič, predsednik Slovenske matice, dr. Aleš Gabrič, in ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu, dr. Helena Jaklitsch.
Dogodek bo sneman in pozneje dosegljiv na strani YouTube Slovenske matice.
Podprla sta ga Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Mestna občina Ljubljana.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 2. 6., ob 18.00 uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Glasbeno-pogovorni večer O ljubezni
Večer bomo povezali s slavnostno razglasitvijo rezultatov natečaja za dijake in študente na temo »Ljubezen, ki ne mine«, ki ga je Slovenska matica ob počastitvi svoje ustanovitve letos že drugič organizirala v soorganizaciji s Slovenskim filozofskim društvom. Na slovesnem dogodku bomo podelili tudi plakete in nagrade nagrajencem, ki jih bo predstavila tričlanska žirija v sestavi prof. dr. Edvard Kovač (predsednik), dr. Gašper Pirc in mag. Jernej Šček. Sledil bo pogovor o manifestaciji večnih tem človeštva v sodobnem času z doc. dr. Igorjem Škamperletom, piscem spremne besede v delu Marsilia Ficina O ljubezni, ki je lani v prevodu Mojce Mihelič izšla pri Slovenski matici in bila avtorjem esejev o ljubezni za iztočnico in v navdih. Dogodek bomo popestrili tudi z glasbeno spremljavo na temo renesančne glasbe, ki jo bodo izvajali Marta Močnik Pirc (sopran), Kristina Martinc (kljunasta flavta) in Janez Jocif (čembalo).
Četrtek, 9. 6., ob 18.00 uri
Atrij/Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige dr. Vesne Mikolič Ali bereš Cankarja?
Na literarno-pogovornem večeru ob izidu poljudno-strokovnega dela o Cankarjevi poetiki tako za mlade kot tudi za starejše bralce, ki ga bo moderirala urednica knjige Zarika Snoj Verbovšek, bodo poleg avtorice dr. Vesne Mikolič sodelovali dijaki Škofijske klasične gimnazije.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 22. 6., ob 18.00 uri
Mohorjeva knjigarna, Viktringer Ring 26, Celovec
Predstavitev pesniške zbirke Braneta Senegačnika v nemškem prevodu
Mohorjeva založba je v sozaložništvu s Slovensko matico pripravila dvojezično izdajo pesniške zbirke Braneta Senegačnika Gespräche mit Niemandem/Pogovori z nikomer. Delo, ki je prejelo Nagrado Prešernovega sklada 2021, je v nemščino prevedel Boštjan Dvořak. V Mohorjevi knjigarni bomo v pogovoru urednice dr. Ignacije Fridl Jarc z dr. Branetom Senegačnikom predstavili pesnika in njegovo delo. Obenem bo na kratko predstavljen tudi ponatis Prešernovega Sonetnega venca v nemškem prevodu.
Dogodek soorganizirata Mohorjeva založba/Hermagoras Verlag, Celovec/Klagenfurt in Slovenska matica.
Torek, 28. 6., ob 18.30 uri
Knjižni center Haček, Paulitschgasse 5–7, Celovec
Predstavitev knjig Inštituta za narodnostna vprašanja in Slovenske matice
V Knjižnem centru Haček bo potekala predstavitev knjig Inštituta za narodnostna vprašanja in Slovenske matice, in sicer monografije Koroški plebiscit – 100 let kasneje (Slovenska matica in Inštitut za narodnosta vprašanja, 2021), ki jo bo predstavil urednik dr. Danijel Grafenauer, in monografije dr. Vesne Mikolič Izrazi moči slovenskega jezika (Slovenska matica in Annales ZRS, 2020) ter knjige Svet je postal drugačen: vpliv Covida-19 na etnične manjšine in obmejni prostor v Sloveniji in sosednjih državah (Inštitut za narodnosta vprašanja, 2021), ki sta jo uredili Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović.
Dogodek soorganizirajo Knjižni center Haček, Slovenska matica in Inštitut za narodnostna vprašanja.
Matičina predavanja
Torek, 21. 6., ob 18.00 uri PRESTAVLJENO
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Marjana Hönigsfeld Adamič: Vidra v Sloveniji
Predavanje Naravoslovno-tehniškega odseka pri Slovenski matici
Matica na festivalu Slovenski dnevi knjige
Ponedeljek, 13. 6.–sobota, 18. 6., vsak dan od 10.00 do 13.00 ure ter od 16.00 do 19.00 ure (v petek tudi od 19.00 do 22. ure, v soboto do 13.00 ure)
Grajski trg, Maribor
Na jubilejnih 25. Slovenskih dnevih knjige v Mariboru lahko pri več kot tridesetih založnikih najdete bogat izbor knjižne ponudbe za vse generacije in bralske okuse, ki je na voljo po sejemskih cenah. Vabljeni, da na sejmu poiščete tudi izbrane knjige iz ponudbe Slovenske matice.
Sreda, 15. 6., ob 18.00 uri
Oder pri celjskem vodnem stolpu (špitalskem stolpu), Razlagova 14, Celje
Pogovor s filozofom in pisateljem dr. Markom Uršičem o knjigi Presežne prisotnosti
Mesto Celje letos gosti 27. knjižni festival Slovenski dnevi knjige, ki bo potekal od srede, 15. junija, do sobote, 18. junija 2022, na odru pri celjskem vodnem stolpu (špitalskem stolpu). Termin festivala je preliminarno vključen v shemo poletnih prireditev v Celju, dogodki pa umeščeni v staro mestno jedro, ki se bo v tem času spremenilo v navdihujoče knjižno okolje, kjer se bodo srečevali avtorji, prevajalci, založniki in bralci. Knjižni festival bo na ta način učinkovit forum za promocijo bralne kulture, založništva, literarnih ustvarjalcev ter nakup knjižne produkcije.
V okviru festivalskega programa bo potekal tudi pogovor, ki ga bo vodil Tibor Hercigonja z dr. Markom Uršičem o njegovi novi knjigi Presežne prisotnosti. Eseji o Plotinovi metafiziki svetlobe, ki je izšla 2021 pri Slovenski matici.
Sobota, 18. 6. ob 13.00 uri
Vrt Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana
Branje poezije iz pesniških zbirk Neže Zajc Brez slovesa in Davida Bandlja Enajst let in pol tišine
V okviru vseslovenskega festivala Slovenski dnevi knjige v Ljubljani, kjer Slovenska matica na svoji stojnici in v spletni knjigarni ponuja poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, organiziramo tudi predstavitev svoje nove zbirke Mozaiki, v kateri od leta 2019 izhajajo izvirne pesniške zbirke. Med dosedanjimi petimi naslovi tokrat izpostavljamo pesniški zbirki Neže Zajc in Davida Bandlja, ki bosta na dogodku brala svoje izbrane pesmi.
Sobota, 18. 6. ob 15.00 uri
Vrt Društva slovenskih pisateljev, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana
O Ivanu Cankarju malo drugače: predstavitev knjige dr. Vesne Mikolič Ali bereš Cankarja?
V okviru vseslovenskega festivala Slovenski dnevi knjige v Ljubljani, kjer Slovenska matica na svoji stojnici in v spletni knjigarni ponuja poseben izbor knjig s sejemskimi popusti, organiziramo tudi predstavitev pravkar izdane monografije Ali bereš Cankarja?, ki jo bomo združili še s predstavitvijo ponatisov Cankarjevih del pri Slovenski matici. Z avtorico dr. Vesno Mikolič se bo pogovarjala urednica knjige Zarika Snoj Verbovšek, na dogodku pa bo sodelovala tudi skupina zvestih bralcev Ivana Cankarja z Vrhnike pod okriljem Turističnega društva Blagajana Vrhnika.
Drugi dogodki
Ponedeljek, 6. 6.–sreda, 8. 6.
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
13. Grošljev simpozij Zdaj zavezale smo grde jezike: vraževerje in čarovništvo v antiki
Društvo za antične in humanistične študije in Inštitut za arheologijo ZRC SAZU letos organizirata že 13. Grošljev simpozij. Ob tej priložnosti vsako leto razstavijo za prodajo knjige s klasičnofilološko tematiko. V okviru sejma vam v teh dneh tudi v spletni knjigarni Slovenske matice nudimo knjige s klasičnofilološko tematiko 30 % ceneje.
Sreda, 15. 6., od 9.00 do 14.00 ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstveni posvet Misel o samostojni in neodvisni Sloveniji med slovensko emigracijo
Na posvetu se bomo s predstavitvijo posameznikov, ki so pomembno vplivali na razvoj slovenske samostojnosti, seznanili z delovanjem povojne politične emigracije v luči njenega delovanja pri razvoju ideje o samostojni, neodvisni in suvereni državi Sloveniji.
Udeleženci simpozija bodo skozi prizmo prikaza različnih narodnopolitičnih programov v zamejstvu in po svetu odstirali pomen idej ter smernic za razvoj slovenske državnosti, ki so se v času po koncu druge svetovne vojne razvijale med izseljenci. Prikazali bodo razlike, razhajanja in tudi vzporednice nastajajočih programov in medsebojne vplive ter odmeve v matični domovini.
Na posvetu bo imel uvodni nagovor Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo, s prispevki pa bodo sodelovali Simon Malmenvall, Tamara Griesser Pečar, Andrej Fink, Ivo Jevnikar, Ana Šela, David Hazemali, Helena Janežič in Neža Strajnar.
Dogodek soorganizirata Študijski center za narodno spravo in Slovenska matica.
Gostimo
Torek, 7. 6., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Tiskovna konferenca ob izidu knjige Igorja Kršinarja Komu je bil napoti Ivan Kramberger
Pri založbi Kulturni center Maribor je izšla knjiga Igorja Kršinarja Komu je bil napoti Ivan Kramberger. Njena predstavitev bo na tiskovni konferenci v prostorih Slovenske matice ob 30. obletnici skrivnostnega umora Ivana Krambergerja v Negovi. Dogodka se bodo udeležili prvi predsednik Slovenije Milan Kučan, predsedniški kandidat Marko Demšar in prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle, ki so tudi napisali spremne besede. Prav tako se bo predstavitve udeležil Ivan Kramberger ml., sin umorjenega slovenskega politika.
Dogodek organizira založba Kulturni center Maribor.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.