APRILSKI UVODNIK
Ne pomnim, da bi Slovenci kdaj koli imeli toliko nevladnih organizacij, literarnih prireditev in bralnih krožkov, ki bi skrbeli za dvig bralne kulture med mladimi, kot v zadnjih desetletjih. In obenem ne pomnim, da bi med mladimi doživeli tak padec zanimanja za slovensko knjigo, kot se to dogaja danes. Mladi zaidejo na knjižne predstavitve Slovenske matice le, če jih pripeljejo šole. Da bi se za prihod odločili sami, se zgodi vedno redkeje. V naši dvorani sedi v glavnem le zrelejša in starejša populacija. Takih, ki bi jih k dogodkom pri nas in nakupu naših knjig spodbudili njihovi profesorji, je vedno manj. Še manj je obsežnih seznamov literature, ki bi jo ti kot obvezno izpitno čtivo predpisali študentom, še zlasti na družboslovnih in humanističnih študijih. Ustanovili smo Klub mladih Slovenske matice, vendar so člani bolj ali manj nedejavni. Razpisujemo natečaje s področja filozofije, naravoslovja in leposlovja, a se z odzivom kljub promociji po šolah ne moremo prav posebej pohvaliti.
Mladi bi seveda na ta dejstva odgovorili, da smo zastareli in zanje neprivlačni, da nas je povozil čas, da se oni pač raje furajo in nas z lahkoto prehitevajo po digitalni avtocesti, ki ne pozna več papirja in jezikovnih mej. A vprašati se je vendar treba, ali se moramo s tem procesom kar sprijazniti in vzroke pripisati pospešeni digitalizaciji. Ali pa je naša dolžnost premisliti vsaj o tem, kam jih bo ta njihov samozavesten beg od knjige v objem spletnega podatkovnega labirinta pripeljal? Se na tej poti izgublja teža knjige tako v dobesednem kot prenesenem pomenu besede in zahajamo v dobo »neznosne lahkosti duha«, v kateri se izgubljajo tako ustvarjalna domišljija in izvirni jezikovni izraz kot mišljenje samo. Ali pa smo le ujetniki strahu pred napredkom, ki ga danes pooseblja umetna inteligenca?
Ko 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, ves svet praznuje svetovni dan mladinske književnosti, se spomnim na Astrid Lindgren, na to, kako smo nekoč vsi hoteli biti njene samozavestne Pike in nagajivi Emili, na njen tematski literarni park v bližini rodnega Vimmerbyja, v katerem je pisateljica prepovedala uporabo računalnikov, ker je hotela, da je njen pravljični svet izključno svet knjige. Spomin seže do Marlenke Stupica, ki jo je ilustrirala in slovenskim otrokom ustvarila prvo vidno podobo Pike, pa naprej do Ančke Gošnik Godec, ki je s svojimi ilustracijami v nas dramila čut za neizmerno bogastvo likovnega izraza, v Treh botrah lisičicah tako izcizelirano, barvito in čudežno lepo, da nismo mogli verjeti, da lahko kaj takega ustvari človeška roka in da je lahko naša domišljija tako brezmejna. Potem pa so prišle avtoritete, ki so nas ob ljubkih otročičih Jelke Reichman poučile, da taka idealizirana popolnost meji že na kič, in v prah zdrobile otroško iluzijo, da naj bi knjige za otroke v mladem bralcu prebujale radost in srečo, lepoto in dobroto. In pod težo mladinske književnosti, ki mora razkrivati le še grozo bivanja, je bilo treba tega otroka čim prej naučiti problemov, dilem in konfliktov odraslih in družbe. Pozabiti smo morali na Marlenke, Ančke in Jelke, ki so v nas dramile prve domišljijske podobe in nas učile, da lahko na svet zremo z ljubeznijo do lepega. In začela se je vzgoja, da je šele »težka« umetnost težkokategorniške kvalitete, otroška pa umetniško manjvredna. O tem pričuje tudi dejstvo, da Ančka Gošnik Godec, ki se je v marcu pri skoraj stotih letih poslovila od nas, za svoje delo nikoli ni prejela nobene Prešernove nagrade, četudi je v skrivnostni svet lepote popeljala milijone najmlajših bralcev.
Prvo in pristno otroško občutenje je želja po ljubezni, harmoniji in varnosti. Otrok jih išče v materinem naročju in išče jih na straneh prve knjige, s katero se sreča. K eni in drugi se bo zatekal, če mu ne bo tujka, ampak varen pristan, če mu bo te čudeže bivanja znala odstreti in ga naučiti, kako jih živeti.
Zato bo mesec april posvečen knjigi in mladim. 4. Glaserjev festival, ki ga soorganiziramo z Župnijo Sv. Petra iz Malečnika, Pokrajinskim arhivom Maribor in drugimi soorganizatorji, poteka pa pod častnim pokroviteljstvom direktorice Javne agencije za knjigo Republike Slovenije Katje Stergar, je namreč letos posvečen temi Knjiga mi pripoveduje. V četrtek, 24. aprila 2025, bomo v Matičini dvorani podelili priznanja osnovnošolcem za najboljše literarne prispevke na našem natečaju na to temo. Učenke in učenci Osnovne šole Malečnik pa že več mesecev skrbno izdelujejo tudi svojo Knjigo spominov, ki jo bodo tega dne prav tako predstavili v naši dvorani. Srčno upamo, da se ta tradicija čim prej razširi tudi na druge slovenske osnovne šole, saj smo se (kot smo zapisali ob razglasitvi natečaja za najboljše leposlovno delo o knjigi) s knjigami »naučili brati, iz knjig še vedno črpamo svoje znanje, h knjigam se zatečemo v trenutkih samote ali takrat, ko si želimo malo miru. Vživljamo se v zgodbe, zapisane v knjigah, z njimi širimo meje svojega jezika in s tem svojega doživljanja in razumevanja sveta. Vsaka knjiga je planet zase, povsem nov, nenavaden, poln domišljije, skrivnosti, čudežnosti. Branje je edino potovanje, pri katerem se nam ni treba nikamor odpraviti, da bi odkrili in spoznali povsem nove, še nikoli videne svetove«.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
Izšla je s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije, Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani in Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja.
Zbirka Slovenska filozofska misel
Lenart Škof: Bog v postkrščanstvu
Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2012) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki nove kvantne teologije. Nova terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni. Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Zbirka Spomini in srečanja
Milček Komelj: France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence
Uvodno besedilo napisala: Mija Oter Gorenčič
Knjiga je nastala ob 50-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovine Franceta Steleta. Komelj, ki je imel s Steletom le nekaj redkih osebnih stikov, je v kulturnem družinskem okolju z njegovim delom rasel od otroštva in v življenju spoznal vrsto Steletovih učencev; tako spominsko predstavlja tudi njihov naklonjen odnos do karizmatičnega učitelja ter dediščino Steletovega dela v poznejših raziskovalnih generacijah. Slikovito in kongenialno Komeljevo obujanje spominov v pisateljskem zanosu prikazuje izjemen zgodovinski pomen tega velikega svetovno razgledanega domoljuba, ki je odkril svoje poslanstvo v navdušenem odkrivanju slovenske likovne ustvarjalnosti, s katerim je zavestno potrjeval tudi našo kulturno identiteto. Skozi piščevo spominsko recepcijo Steletovega delovanja se pred bralcem izrišejo Steletov značaj, pogledi na umetnost in življenje in njegova vsestranska kulturna dejavnost, ki daleč presega samo strokovni pomen. Iz knjige plastično izstopi Steletova izjemna, v duha zazrta, a hkrati zemeljsko konkretna človeška in ustvarjalna podoba, razviden pa je tudi prelomen zgodovinski čas in Steletov položaj v njem.
Slovenska matica knjigo izdaja v sozaložništvu z ZRC SAZU, ki je zanjo iz svoje fototeke prispeval vrsto dragocenih dokumentarnih fotografij.
Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS in s finančno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS.
V TISKU
Edvard Ravnikar: Skice in misli / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
Ponedeljek, 17. 2.–30. 9.
Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa je lahko knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Jeseni bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske maticee.
Petek, 21. 3.–30. 9.
3. pesniški natečaj za mlade v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana na dan poezije, 21. marca 2025, že tretjič razpisujeta dva natečaja: pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in natečaj za komorno skladbo (Glasbena matica Ljubljana). Letos bodo vabljeni skladatelji za uglasbitev lahko izbirali med besedili nagrajencev preteklih dveh pesniških natečajev za mlade, ki ju je v prejšnjih dveh letih organizirala Slovenska matica. Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 24. 4., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Razglasitev nagrajencev natečaja za najboljše literarno delo za osnovnošolce Knjiga mi pripoveduje ter podelitev nagrad nagrajencem natečaja in predstavitev zlate knjige
Osrednji dogodek Glaserjevega festivala bo na sedežu Slovenske matice v Ljubljani, kjer bo potekala slovesna razglasitev nagrajencev natečaja, ki sta ga za osnovnošolce pripravila Glaserjev salon z galerijo in Slovenska matica na temo Knjiga mi pripoveduje. Na dogodku bo prisotna tudi pisateljica Nataša Konc Lorenzutti, častna članica Župnijske knjižnice Jurija Borešiča Malečnik. Predstavljena bo zlata knjiga OŠ Malečnik, ki so jo soustvarili učenci in zaposleni. Slavnostna govornica na dogodku bo Katja Stergar, direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK).
Dogodek soorganizirata Glaserjev salon z galerijo in Slovenska matica.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 1. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
izr. prof. dr. Alenka Valh Lopert in izr. prof. dr. Melita Zemljak Jontes: Mariborska mestna govorica na stičišču treh narečnih skupin (panonske, koroške, štajerske)
V okviru cikla predavanj Naj slovenščina odmeva v letu 2025 bo prvo predavanje izr. prof. dr. Alenke Valh Lopert in izr. prof. dr. Melite Zemljak Jontes posvečeno mariborski mestni govorici.
Predavanje sodi v cikel Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 15. 4., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Blaž Stres: Vloga mikrobioma pri odkrivanju neprenosljivih bolezni
V predavanju bomo slišali, kako kompleksna sistema sta planet Zemlja in zrno prsti, v katerih medsebojno delujoče enote, kemijski sistemi, sposobni samoreplikacije in darvinistične evolucije, ustvarjajo nove lastnosti, ki jih nobena podenota pred tem ni imela. Mikrobiologija zdaj analizira obsežne podatkovne nize z uporabo visokozmogljivega računalništva (HPC), kar spominja na astronomijo. Mikrobiom tako vsebuje večplastne, pogosto slabo razumljene informacije, ki so neločljivo povezane s kemičnimi in fizikalnimi (termodinamskimi) spremembami okolja in ki vplivajo na zdravje in bolezni. Globoko sekvenciranje, sklopljeno s strojnim učenjem, pomaga pri analizi različnih podatkov, povezanih z mikrobiomi – taksonomije, raznolikosti, funkcionalnih genov, encimskih reakcij ter metabolnih poti in drugih –, kar omogoča neinvazivno odkrivanje konstelacij biomarkerjev, značilnih za različna bolezenska stanja in s tem mehanistična spoznanja, ki spreminjajo naše razumevanje zdravja in okolja.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Četrtek, 3. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovor ob knjigi ameriške pisateljice Elizabeth Griffin Moj kraški pristan
Na srečanju z ameriško pisateljico Elizabeth Griffin bomo predstavili njeno knjigo Moj kraški pristan v prevodu Brede Biščak, avtobiografsko pripovedno delo v Trstu živeče avtorice, ki z radovednostjo raziskuje svet okoli sebe in spoznava posebnosti obmejnega italijansko-slovenskega okolja. Avtorico in njeno delo bo predstavila časnikarka in pisateljica Alenka Puhar, na dogodku pa bosta sodelovala tudi avtorica spremne besede Mojca Petaros ter ameriški pisatelj in umetnostni zgodovinar Noah Charney.
Dogodek soorganizirata založba Mladika in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Torek, 8. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predavanje izr. prof. dr. Barbare Riman Položaj Slovencev na Hrvaškem: izzivi in priložnosti
Izr. prof. dr. Barbara Riman, ena izmed soavtoric zbornika Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki je v letu 2024 v uredništvu Zarike Snoj Verbovšek izšel pri Slovenski matici, bo po kratki uvodni predstavitvi zbornika nastopila s predavanjem o položaju Slovencev na Hrvaškem. Slovenska manjšina na Hrvaškem je ena od dvaindvajsetih manjšin, ki so priznane v tej državi. Pri analizi položaja in delovanja pripadnikov slovenske manjšine na Hrvaškem se pokaže nekakšen paradoks – čeprav se na popisih prebivalstva vse manj ljudi opredeljuje za Slovence, hkrati narašča število slovenskih društev ter število otrok in mladih, ki se učijo slovenskega jezika. V predavanju bo predstavljen trenutni družbeno-ekonomski položaj pripadnikov slovenske skupnosti na Hrvaškem. Poseben poudarek bo namenjen pravicam, ki jih Republika Hrvaška zagotavlja pripadnikom slovenske manjšine, kot so kulturna avtonomija (17 slovenskih kulturnih društev), politična participacija (18 svetov in predstavnikov slovenske manjšine na Hrvaškem) ter poučevanje manjšinskega (maternega) jezika v hrvaških izobraževalnih institucijah (nad 300 učencev in dijakov slovenskega jezika).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Sreda, 9. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Delovanje slovenskih kulturnih društev na Koroškem
Vsako leto Klub koroških Slovencev v Ljubljani na Koroških kulturnih dnevih (KKD) predstavi tri predsednike slovenskih kulturnih društev na Koroškem. Vinko Wieser, nagrajenec Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za leto 2023, bo predstavil Slovensko prosvetno društvo Gorjanci iz Kotmare vasi. Mag. Jokej Logar, od ustanovitve leta 1981 do danes pevec in organizacijski vodja Okteta Suha, bo spregovoril o KPD Drava–Žvabek, ki mu predseduje. Prof. Marjan Gallob bo predstavil društvo z Zilje, SPD Dobrač– Brnca, ki ga vodi od leta 1984; tam je doma tudi zbor Smuklce. Na dogodku, ki ga bo moderirala mag. Lidija Golc, bodo govorili tudi o zbiranju in dokumentiranju slovenskih ledinskih imen ter o pomenu nesnovne kulturne dediščine za Slovence.
Najava udeležbe na KKS-Lj: lidija.golc@guest.arnes.si.
Dogodek soorganizirajo Krščanska kulturna zveza (KKZ), Celovec, Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Celovec, Avstrijski kulturni forum Ljubljana, Slovenski center PEN, Klub koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-Lj) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpirajo Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, Javna agencija za knjigo RS in MORO & KUNST, d.o.o.
Torek, 22. 4., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev nove knjige celovške Mohorjeve založbe Jugovzhodna Koroška 1918–1920
V okviru Koroških kulturnih dni (KKD) bo knjigo Jugovzhodna Koroška 1918–1920. Poskus sinteze burnih dogajanj od prevrata do plebiscita na območju nekdanjih političnih okrajev Velikovec, Volšperk in Slovenj Gradec predstavil njen avtor dr. Marjan Linasi v pogovoru z glavnim urednikom Mohorjeve založbe mag. Hanzijem Filipičem in predsednikom Slovenske matice dr. Alešem Gabričem.
Dogodek soorganizirajo Krščanska kulturna zveza (KKZ), Celovec, Slovenska prosvetna zveza (SPZ), Celovec, Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva (DSAP-Lj ), Ljubljana, Klub koroških Slovencev v Ljubljani (KKS-Lj) in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina jezikovna druženja
Četrtek, 10. 4., ob 10.00
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Usposabljanje za mentorje projekta Knjiga me pomlaja 2 (KmP2)
Slovenska matica v letu 2025 izvaja nadaljevanje lanskega uspešnega projekta Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna druženja. Letošnji naslov projekta je Knjiga me pomlaja 2: Matičina jezikovna druženja (KmP2), potekal pa bo v štirih inštitucijah za starejše (DSO Črnomelj, DSO Tezno, DU Kranj in Talita Kum Zavod Postojna). Namen projekta je na podlagi leposlovnih del Slovenske matice starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti, ki so zaradi različnih dejavnikov oslabljene. Izvajanje projekta, ki se bo tokrat posvetil različnim vidikom jezika in njegove uporabe, se začenja z usposabljanjem za mentorje, za katere bodo na celodnevnem seminarju po uvodnem predavanju o lanskoletni izvedbi projekta KmP ter letošnji izvedbi delavnic, ki ga bo pripravila vodja projekta Zarika Snoj Verbovšek, organizirana tri predavanja strokovnjakov na različne teme, povezane z vsebino projekta, in sicer strokovna predavanja literarne kritičarke, urednice in avtorice Petre Koršič na temo literarnokritiškega branja literarnih besedil, slovenistke in strokovnjakinje za didaktiko književnosti, prof. dr. Bože Krakar Vogel o pomenu in vlogi slovenščine v vsakdanji rabi ter novinarke, literarne komparativistke in odgovorne urednice spletnega mesta druzina.si Mojce Purger o metodoloških pristopih k intervjuvanju (žurnalističnih tehnikah, jezikovnih specifikah in medijski obravnavi besedil). Predavanja bodo zaprtega tipa, bodo pa posneta in dostopna tudi na spletni strani SM.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Matičina knjižna potovanja
Sreda, 9. 4., ob 18. uri
Knjižnica Otona Župančiča, Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Pogovor z Aleksandrom Bassinom o knjigi Obris mojega časa
Biografija neutrudnega in kritičnega spremljevalca ter organizatorja sodobne umetnosti je hkrati memoarsko delo in zgodovinski dokument umetnosti 20. stoletja. Družinsko poreklo mu je odprlo pot v umetniški svet, ki ga je sooblikoval kot kritik, kurator in dolgoletni direktor Mestne galerije. S svojim delom je pomembno in neizbrisno zaznamoval prostor in čas. Z avtorjem Aleksandrom Bassinom se bo o knjigi Obris mojega časa pogovarjal Sarival Sosič. Slovenska matica bo na dogodku prisotna s prodajo knjig.
Več o dogodku na spletni strani MKL.
Dogodek organizira Knjižnica Otona Župančiča.
Četrtek, 10. 4., ob 19.45
Dvorana Frančiškanskega samostana, Frančiškanski trg 2, Kamnik
Predstavitev knjige akad. izr. prof. dr. Milčka Komelja France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence
Ob izidu knjige, ki je v zbirki Spomini in srečanja pravkar izšla pri Slovenski matici, bo o pionirju slovenske umetnostne zgodovine v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc spregovoril avtor dr. Milček Komelj, ki bo predstavil tudi bogato dediščino Steletovega dela.
Dogodek soorganizirajo Društvo sv. Jakoba Kamnik, Frančiškanski samostan Kamnik in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Ponedeljek, 14. 4., ob 18. uri
Knjižnica Otona Župančiča, 3. nadstropje, Mestna knjižnica Ljubljana, Kersnikova ulica 2, Ljubljana
Pogovor z doc. dr. Bernardom Nežmahom o knjigi Neznani Jurčič
Avtor v svoji najnovejši zgodovini novinarstva na Slovenskem Jurčiča predstavi z manj znane plati – kot urednika Slovenskega naroda. S pomočjo primarnih virov raziskuje njegov »magični žurnalizem«, vpliv na novinarske žanre, cenzuro in bralce. Časnik je pod Jurčičevim vodstvom postal prvi slovenski dnevnik, njegova naklada pa se je potrojila. Z avtorjem doc. dr. Bernardom Nežmahom se bo pogovarjal dr. Matjaž Lunaček. Slovenska matica bo na dogodku prisotna s prodajo knjig.
Več o dogodku na spletni strani MKL.
Dogodek organizira Knjižnica Otona Župančiča.
Torek, 15. 4., od 8.30 do 10.05
Osnovna šola Dravograd, Trg 4. julija 64, Dravograd
Pogovor s Ferijem Lainščkom o knjigi Življenje nima naslova
Pisatelj Feri Lainšček bo za osnovnošolske učenke in učence v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavil svoj mladinski roman Življenje nima naslova, ki je izšel pri Slovenski matici.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata OŠ Dravograd in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 15. 4., od 11.00 do 12.30
Osnovna šola Ojstrica, Ojstrica 27, Dravograd
Pogovor s Ferijem Lainščkom o knjigi Življenje nima naslova
Pisatelj Feri Lainšček bo za osnovnošolske učenke in učence v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavil svoj mladinski roman Življenje nima naslova, ki je izšel pri Slovenski matici.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata OŠ Dravograd in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 15. 4., ob 17. uri
CIRIUS Kamnik, Novi trg 43a, Kamnik
Pogovor z doc. dr. Tino Bregant o knjigi Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
O zanimivih nevroznanstvenih spoznanjih, s pomočjo katerih lahko razložimo in bolje razumemo številne razvojne procese, ki potekajo v možganih otrok vse od obdobja pred rojstvom do konca najstništva in prehoda v odraslo dobo, hkrati pa o vzgojnih vprašanjih, povezanih z vsakdanjim življenjem, s katerimi se srečujejo tako starši kot tudi učitelji in strokovnjaki, ki delajo z otroki in mladostniki, se bo z avtorico doc. dr. Tino Bregant pogovarjala urednica Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek bomo popestrili tudi z glasbenim programom, ki ga bodo izvajali učenci Glasbenega ateljeja Tartini ob spremljavi pianistke prof. Meire Smailović.
Dogodek soorganizirata CIRIUS Kamnik in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 16. 4., ob 18. uri
Goriška knjižnica Franceta Bevka, Trg Edvarda Kardelja 4, Nova Gorica
Pogovor z Matejo Gomboc o knjigi Zavladati vetru
Avtorica zbirke kratkih zgodb Zavladati vetru Mateja Gomboc bo predstavila svoje četrto delo za odrasle. Z njo se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc, ki je za delo napisala tudi spremno besedo.
Dogodek soorganizirata Goriška knjižnica Franceta Bevka in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 22. 4., ob 16. uri
Konservatorij za glasbo in balet Maribor, Mladinska ulica 12, Maribor
Literarno-glasbeno popoldne večer z Veroniko Brvar ob knjigi Vdih lepote. Dejan Bravničar, violinist
Avtorica knjige Veronika Brvar bo v pogovoru z urednico knjige pri Slovenski matici Zariko Snoj Verbovšek predstavila portret izjemnega violinista Dejana Bravničarja, ki je izšla s podporo JAK in violinistove soproge Sidike S. Bravničar. Dogodek bomo popestrili tudi z glasbenim programom, ki ga bodo izvajali učenci Glasbenega ateljeja Tartini ob spremljavi pianistke prof. Meire Smailović in učenci Konservatorija za glasbo in balet Maribor.
Dogodek soorganizirata Konservatorij za glasbo in balet Maribor in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 23. 4., ob 11. uri
Osnovna šola Malečnik, Malečnik 61, Malečnik
Pogovor s pisateljico Ksenijo Majcen o knjigi Pobeg brez meja
Pisateljica Ksenija Majcen bo v okviru 4. Glaserjevega festivala za osnovnošolske učenke in učence v pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc predstavila svoj avtobiografski mladinski roman Pobeg brez meja, ki je izšel pri Slovenski matici.
Osnovnošolci OŠ Malečnik bodo imeli priložnost spoznati pisateljico Ksenijo Majcen (rojena 1963 v Mariboru). Zaslovela je z avtobiografsko zgodbo z večplastnim naslovom Pobeg brez meja, ki ni le pripoved o zamisli, nastali v glavi osemletne deklice Ksenije, ki se z družino zaradi očetove službe v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja preseli iz Ljubljane v Nemško demokratično republiko (NDR), kjer v hrepenenju po ljubljenem dedku otroško igrivo načrtuje, kako bosta z novo vzhodnonemško prijateljico Anyo kar sami odpotovali prek vseh meja železne zavese nazaj k njemu v Slovenijo. Ta bolj ali manj nedolžna otroška pustolovščina, opisana s poznejše zrelejše perspektive, ponuja še mnogo več kot lahkotno branje, saj obenem razpira pogled tudi na temačnejšo realnost življenja v komunistični Vzhodni Nemčiji in Vzhodnem Berlinu, kjer je sovjetski sektor od treh zahodnih sektorjev ločeval praktično neprehodni zloglasni Berlinski zid. Nevsiljivo namreč slika tako tedanje družbene in politične razmere kot tudi širše medčloveške odnose, ki jih s svojo vedrino in svetlobo zaznamujeta predvsem povezanost družine in prijateljstvo, ki ne pozna meja. Zgodba je tako namenjena vsem generacijam, tako tistim, ki se tedanjih časov še živo spominjajo, kot tudi tem, ki si jih danes ne morejo predstavljati, dokler se vanje ne potopijo v domišljijskem literarnem svetu.
Več na spletni strani Glaserjevega festivala.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata OŠ Malečnik in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 23. 4., ob 17. uri
Glaserjev salon z galerijo, Malečnik 32, Malečnik
Okrogla miza v okviru 4. Glaserjevega festivala z naslovom Rokopisi Marka Glaserja nas nagovarjajo v sodobnem jeziku
V okviru 4. Glaserjevega festivala z geslom Knjiga, navdih preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki poteka od ponedeljka, 21. 4., do petka, 25. 4., bo organizirana okrogla miza z naslovom Rokopisi Marka Glaserja nas nagovarjajo v sodobnem jeziku. V Glaserjevem salonu bodo poznavalci del Marka Glaserja predstavili dosedanje ugotovitve iz njegove rokopisne zapuščine. Proučujejo Glaserjeva izbrana dela: od pridig do poezije in osebne ter uradne korespondence. Pogovor z njimi bo ponudil zanimiv vpogled v to, kako je Glaser razumel svet in dogajanje v njem, s poudarkom na njegovem delovanju v Malečniku. Uvodoma bo zgodovinar doc. dr. Miha Šimac (TEOF UL) predstavil oris časa, ko je Glaser deloval v Malečniku (1843-1889), sledi pa pogovor, v katerem bodo sodelovali: doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, predavateljica in urednica Slovenske matice, mag. Lilijana Urlep, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva Maribor, dr. Fanika Krajnc-Vrečko, literarna zgodovinarka, teologinja in bibliotekarka, dr. Vlasta Stavbar, bibliotekarska višja svetnica in zgodovinarka ter doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj in voditelj malečniške župnije.
Več na spletni strani Glaserjevega festivala.
Dogodek soorganizirajo Nadškofijski arhiv Maribor, Slovenska matica, Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Župnija Sv. Peter pri Mariboru – Malečnik.
Festival poteka pod častnim pokroviteljstvom Katje Stergar, direktorice Javne agencije za knjigo Republike Slovenije (JAK).
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 23. 4., ob 18. uri
Gornjesavski muzej Jesenice, Cesta Franceta Prešerna 45, Jesenice
Predstavitev knjige Od rude do železa dr. Gašperja Oitzla
Dr. Gašper Oitzl bo s samostojnim strokovnim predavanjem predstavil svojo znanstveno monografijo Od rude do železa: železarjenje na Slovenskem do konca 16. stoletja, ki je izšla v Matičini zbirki Razprave in eseji.
Dogodek soorganizirata Gornjesavski muzej Jesenice in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Sreda, 2. 4., ob 19.30
Župnišče Pliberk, Kumeschgasse 16, Pliberk, Avstrija
Predavanje Družine far Pliberk, Šmihel in Vogrče v 18. stoletju
O družinah far Pliberk, Šmihel in Vogrče v 18. stoletju, ki so zapisane v knjigi Družine avstrijske Koroške in Bele Peči v 18. stoletju, bodo spregovorili mag. Tone Krampač, mag. Breda Sturm, dr. Stane Granda, Janez Stergar in mag. Martina Piko-Rustia.
Dogodek soorganizirajo Fara Pliberk, Katoliška prosveta, Mohorjeva Celovec, Inštitut Karantanija, Celjska Mohorjeva družba in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Ponedeljek, 28. 4., ob 16. uri
Slovenski dom, Hotel Lipa, Gárdonyi u. 1, Monošter, Madžarska
Predstavitev zbornika Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes
Zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki je lani izšel pri Slovenski matici na podlagi predhodnega strokovnega posveta, bodo predstavili urednica zbornika Zarika Snoj Verbovšek ter trije pisci prispevkov Dušan Mukič, Franci Just in Nikoletta Vajda-Nagy.
Dogodek soorganizirata Slovenski dom in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matica na sejmih
Ponedeljek, 31. 3.–četrtek, 3. 4.
Mednarodni knjižni sejem v Bologni
Na mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni (Italija) bo Slovenska matica sodelovala s predstavitvijo svojih knjig na slovenski nacionalni stojnici v organizaciji Javne agencije za knjigo RS.
Drugo
Četrtek, 17. 4.
Spletni seminar pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP)
Na spletnem seminarju pri Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP) bo kot voditeljica seminarja in predavateljica nastopila doc. dr. Tina Bregant, ki bo spregovorila tudi o vsebini knjige Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih. Slovenska matica bo sodelovala s prodajo knjige.
Več na spletni strani SKZP.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2025
Primorske knjižnice tudi v letu 2025 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta PB 2025 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Mestna knjižnica Postojna in Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2025.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2025 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Pobeg brez meja Ksenije Majcen in Vračanje k čistosti Roberta Simoniška.
Več informacij bo na spletni strani Primorci beremo po začetku projekta.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na YOUTUBE.
