MARČEVSKI UVODNIK
Spominjam se marčevskih praznovanj v svoji mladosti. Bila so polna cvetoče pomladi in polna družinske ljubezni. V osnovnih šolah smo za mame pripravljali posebne literarne večere in kar tekmovali med seboj, kdo jim bo izbral lepši pomladanski šopek. Danes tovrstnih vabil v šole ni več in otroci tam ne recitirajo več ponosno očarljive pesmi Toneta Pavčka, ki pravi:
»Mama je ena sama,
prva radost je mama,
prvi spev nina-nana,
prva beseda: mama!
V današnjem času bi srečali več takih, ki bi samozavestno zamahnili z roko, da takšen patos pač ne sodi v šole, kakor onih, ki bi vam prikimali, da so te besede pomembne, ker so v mladih srcih, ki so se šele čustveno in miselno oblikovala, prebujale ljubezen do bližnjih in zavest o tem, kako usodno pomembne so prve besede, ki jih v svojem jeziku novorojenemu detetu spregovori njegova mati. Kakor da je bolje, da otroke že od prvih šolskih dni privajamo na odraslo življenje in jih seznanjamo s spolnim razspoljanjem, kot da bi s poudarjanjem ljubezni, starševske bližine in topline ustvarjali čim bolj ljubeče pripadnike naše družbene skupnosti. Kakor da bi hoteli ustvariti družbo, polno deviantnih čustvenih odklonov, da bodo z njihovim saniranjem cvetele različne, še tako nenavadne poslovne prakse.
Samorušilni nihilizem pronica v vse pore našega življenja. Načel pa ni zgolj družinskega jedra in prve besede mama, ko si o materinski ljubezni in ljubezni do matere komaj še upamo javno govoriti, ampak tudi narodno skupnost in prek tega tudi prve mamine besede, njen prvi nina-nana, o katerem poje Pavček in ki ga strokovno imenujemo materinščina. O tem, kako pomemben je materni jezik, govori tudi izvrstna knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih, ki je konec leta 2024 izšla pri Slovenski matici, v kateri avtorica nedvoumno poudari, da smo vanj vrojeni. “Z malčkovega vidika je namreč materni jezik podedovan in nosi značilnosti biološko vrojenih lastnosti. Zato petletnik razume jezik kot vrojeno lastnost, podobno kot barvo kože,” zapiše. Navaja primer raziskave, ko so otrokom različnih starosti pokazali sliko belopoltega Francoza, ki je govoril v francoščini, in temnopoltega Afroameričana, ki je govoril angleško. Otroci, stari med pet in šest let, so odgovarjali, da bodo kot odrasli bolj podobni temnopoltemu, angleško govorečemu Afroameričanu kljub lastni zunanji podobnosti s francosko govorečim Evropejcem. Iz tega se da sklepati, da je “za majhne otroke bolj kot pripadnost rasi pomembna vloga jezika, ki pomembno opredeljuje njihovo osebnost”. Kar ne preseneča, saj se, kot nadalje razlaga Bregantova, materinščine otroci učijo že, ko so še v materinem trebuhu.
Od leta 1999 dalje svetovna javnost 21. februarja maternemu jeziku posveča poseben dan. Mi pa se slovenskemu jeziku sicer posvečamo 31. oktobra kar skupaj z dnevom reformacije in ga povezujemo z natisom prve slovenske knjige, kakor da bi hoteli biti v evropskem prostoru čim manj pomembni in čim mlajši in kakor da niso za potrebe krščanskega obredja že pol tisočletja prej nastali Brižinski spomeniki kot prvi zapis v slovenščini. Temu nerazumljivemu slovenskemu jezikovnemu samoponiževanju zdaj pritrjujeta tudi slovenska univerzitetna stroka in politika, ki hočeta mimo vseh ustavnih določb o slovenščini kot uradnem jeziku v Republiki Sloveniji uzakoniti poučevanje v angleščini. Nedavno je Univerza v Ljubljani svojim študentom in zaposlenim poslala anketo z izrazito zavajajočimi možnimi odgovori v slogu: “Dobro bi bilo, če bi se visokošolski pedagoški proces v Sloveniji v prihodnosti izvajal v angleškem jeziku.” Ali: “Domačim študentom, ki na slovenskih univerzah študirajo v angleščini, je bolj odprta pot v tujino.” Tisti, ki je pripravljal omenjeno anketo, se namreč prav dobro zaveda, da študenti ne morejo razumeti, kaj je dobro za Slovenijo, in zaradi obstoja države, ki ščiti njihove pravice, dolgoročno tudi zanje, ampak samo to, kar je tisti trenutek najbolj privlačno zanje osebno. Drugič, taka anketna vprašanja so protiustavna, ker na prvo mesto postavljajo angleščino, kratijo pravice slovenskih študentov in zanikujejo dolžnosti slovenske univerze, zaradi katerih jih slovenska država sploh finančno podpira. Tretjič, če nameravajo slovenske fakultete predavati slovenskim študentom v poplitveni angleščini, to je v angleščini kot tujem jeziku, potem slovenskih univerz sploh ne potrebujemo, ker je ceneje, če vse študente pošljemo na angleške in ameriške univerze, kjer bo kakovost angleščine zagotovo boljša, država bo prihranila ogromna finančna sredstva za vzdrževanje univerzitetnega študija, kognitivni razvoj v tujino izgnanih slovenskih študentov pa bo še temeljitejši. (Ena od anketnih tez se namreč glasi: “Preklapljanje med jeziki zahteva kognitivno fleksibilnost, ki okrepi možganske povezave in izboljša splošne kognitivne sposobnosti.” Beri: če boste brali nasvete blogerjev v različnih tujih jezikih, boste intelektualno bolje napredovali, kot če boste brali strokovno in znanstveno literaturo zgolj v slovenščini.)
Spoštovana Univerza v Ljubljani, če vas plačuje Republika Slovenija, ste dolžni delati to, zaradi česar vas vzdržuje prav ta država in ne kakšna angleško govoreča šola! V digitalni dobi in ob pospešenem razvoju umetne inteligence, ko si lahko tuj študent preprosto nadene slušalke in vključi računalniški prevajalnik iz slovenščine v angleščino, so namreč vaše zamisli o nujnosti angleščine v univerzitetnem pedagoškem procesu povsem nerazumne.
Morda se kdo utegne vprašati: »Kaj ima Slovenska matica s tem in kdo ji daje pravico, da o tem sploh razpravlja?« A odgovor je na dlani: Slovenska matica je bila tista, ki je dala, potem ko so morali naši študenti stoletja študirati v tujih mestih in tujem jeziku, pobudo za ustanovitev prve slovenske univerze. Še več, da bi ta univerza sploh imela študijsko gradivo v slovenskem jeziku, je današnji Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani predala vse svoje dragoceno knjižno gradivo, vključno z najstarejšim slovenskim tiskanim besedilom, številnimi rokopisi slovenskih pisateljev in znanstvenikov. Če svoje vloge, da krepi slovensko znanost in slovensko strokovno izrazoslovje, Univerza v Ljubljani ne želi več opravljati, naj vrne gradivo, ki ga je po prvi svetovni vojni z zavezo, da bo skrbela za akademsko izobraževanje v slovenščini, tako odprtih rok sprejela.
Naslova slovenski ne more in ne sme nositi tisti, ki se po naključju znajde na ozemlju Republike Slovenije in se bogato napaja iz njenega državnega proračuna, ampak le tisti, ki govori, misli in čuti slovensko, ki torej tisto prvo izrečeno besedo »mama« iz Pavčkove pesmi razume v vseh teh treh pomenih. Naj bo tako globoko in široko doživet tudi program Slovenske matice v materam posvečenem mesecu marcu.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani,
Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana (P6-0199), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Izšla bo s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja.
V TISKU
Zbirka Slovenska filozofska misel
Lenart Škof: Bog v postkrščanstvu
Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2013) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prvič prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z izjemno aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki izvirne kvantne teologije. Nova in izvirna terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni.
Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je izvirno delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
V TISKU
Zbirka Spomini in srečanja
Milček Komelj: France Stelè. Spomini nanj, na njegovo delo in učence
Uvodno besedilo napisala: Mija Oter Gorenčič
Knjiga je nastala ob 50-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovine Franceta Steleta. Komelj, ki je imel s Steletom le nekaj redkih osebnih stikov, je v kulturnem družinskem okolju z njegovim delom rasel od otroštva in v življenju spoznal vrsto Steletovih učencev; tako spominsko predstavlja tudi njihov naklonjen odnos do karizmatičnega učitelja ter dediščino Steletovega dela v poznejših raziskovalnih generacijah. Slikovito in kongenialno Komeljevo obujanje spominov v pisateljskem zanosu prikazuje izjemen zgodovinski pomen tega velikega svetovno razgledanega domoljuba, ki je odkril svoje poslanstvo v navdušenem odkrivanju slovenske likovne ustvarjalnosti, s katerim je zavestno potrjeval tudi našo kulturno identiteto. Skozi piščevo spominsko recepcijo Steletovega delovanja se pred bralcem izrišejo Steletov značaj, pogledi na umetnost in življenje in njegova vsestranska kulturna dejavnost, ki daleč presega samo strokovni pomen. Iz knjige plastično izstopi Steletova izjemna, v duha zazrta, a hkrati zemeljsko konkretna človeška in ustvarjalna podoba, razviden pa je tudi prelomen zgodovinski čas in Steletov položaj v njem.
Slovenska matica knjigo izdaja v sozaložništvu z ZRC SAZU, ki je zanjo iz svoje fototeke prispeval vrsto dragocenih dokumentarnih fotografij.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS in s finančno podporo Slovenske akademije znanosti in umetnosti.
V TISKU
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS.
V TISKU
Edvard Ravnikar: Skice in misli / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
Torek, 3. 12. 2024–torek, 4. 2. 2025 – PODALJŠANO DO 21. 3. 2025
Natečaj za za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje
Čeprav so mnogi napovedovali, da bo knjiga z računalniško dobo izginila, ostaja v takšni ali drugačni obliki še vedno med nami. S knjigami smo se naučili brati, iz knjig še vedno črpamo svoje znanje, h knjigam se zatečemo v trenutkih samote ali takrat, ko si želimo malo miru. Vživljamo se v zgodbe, zapisane v knjigah, z njimi širimo meje svojega jezika in s tem svojega doživljanja in razumevanja sveta. Vsaka knjiga je planet zase, povsem nov, nenavaden, poln domišljije, skrivnosti, čudežnosti. Branje je edino potovanje, pri katerem se nam ni treba nikamor odpraviti, da bi odkrili in spoznali povsem nove, še nikoli videne in doživete svetove.
Že Primož Trubar je spoznal, da morajo ljudje, če hočejo ohraniti svoj jezik, v njem čim več pisati in v maternem jeziku tiskati knjige. V 19. stoletju je škof Anton Martin Slomšek spodbujal nastanek prve slovenske založbe, ki bo izdajala knjige v slovenščini. Naši rojaki pa so se zavedali, da poleg leposlovnih del potrebujemo tudi slovenske učbenike in priročnike za posamezna strokovna in znanstvena področja. Zaradi tega so 4. februarja 1864 ustanovili Slovensko matico, ki je lani praznovala 160-letnico svojega obstoja.
Velik ljubitelj tiskane besede je bil tudi duhovnik, pesnik in pisatelj ter velik domoljub Marko Glaser (1806–1889), pomočnik in najboljši prijatelj škofa Antona Martina Slomška, ki je dolga leta vodil župnijo v Malečniku pri Mariboru. Izdal je več knjig in pesmi ter tako skrbel za bralno pismenost v štajerskih krajih. V spomin nanj bo v Malečniku v aprilu 2025 že četrto leto zapored potekal Glaserjev festival, ki bo posvečen prav knjigi.
Kot poklon slovenski knjigi Slovenska matica in Glaserjev salon z galerijo iz Malečnika razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji.
Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni knjiga.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Ponedeljek, 17. 2.–30. 9.
Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa je lahko knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Jeseni bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Petek, 21. 3.–30. 9.
3. pesniški natečaj za mlade v sodelovanju z Glasbeno matico Ljubljana
Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana na dan poezije, 21. marca 2025, že tretjič razpisujeta dva natečaja: pesniški natečaj za mlade (Slovenska matica) in natečaj za nov slovenski samospev na izbrano temo (Glasbena matica Ljubljana). Letos bodo vabljeni skladatelji za uglasbitev lahko izbirali med besedili nagrajencev preteklih dveh pesniških natečajev za mlade, ki ju je v prejšnjih dveh letih organizirala Slovenska matica. Več o natečaju na dan objave.
Matičini novinarski konferenci
Torek, 4. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: monografijo o Josipu Jurčiču kot uredniku Slovenskega naroda z naslovom Neznani Jurčič: časopisna, kulturna in družbena zgodovina desetletja med letoma 1871 in 1881 na straneh Slovenskega naroda, ki jo je napisal doc. dr. Bernard Nežmah in je izšla v Matičini zbirki Razprave in eseji, naravoslovno delo doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih, ki odpira široka obzorja tako laičnim bralcem kot strokovnjakom, saj nevroznanstvena spoznanja in razvojne procese razlaga preprosto, a hkrati z ostrino dejstev, ki prepriča tudi strokovnjake s področij, kot so pediatrija, nevrologija in nevrokognitivne vede, ter zbornik Slovenski mediji na Madžarskem in Hrvaškem nekoč in danes, ki ga je uredila Zarika Snoj Verbovšek in je nastal na podlagi predhodnega istoimenskega posveta na Slovenski matici. Predstavili bomo tudi Monografijo Števana Küzmiča: ob tristoletnici rojstva, ki jo je uredil dr. Marko Jesenšek in je lani izšla s pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter v sodelovanju in s finančno pomočjo Slovenske matice in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Sreda, 26. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: filozofsko delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje v prevodu mag. Katarine Majerhold, ki je izšla v letu 2024 v Matičini zbirki Filozofska knjižnica, filozofsko razpravo prof. dr. Lenarta Škofa Bog v postkrščanstvu, ki je izšla v zbirki Slovenska filozofska misel, novo knjigo iz zbirke Spomini in srečanja, v kateri akad. prof. dr. Milček Komelj piše o pionirju slovenske umetnostne zgodovine Francetu Steletu France Stelè: spomini nanj, na njegovo delo in učence, uvodno besedilo pa je napisala dr. Mija Oter Gorenčič. Predstavili pa bomo tudi znanstveno monografijo Zoisova palača v Ljubljani, ki jo je pripravila prof. dr. Metoda Kemperl. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 6. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovorno-glasbeni večer ob predstavitvi dela doc. dr. Tine Bregant z naslovom Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih
O zanimivih nevroznanstvenih spoznanjih, s pomočjo katerih lahko razložimo in bolje razumemo številne razvojne procese, ki potekajo v možganih otrok vse od obdobja pred rojstvom do konca najstništva in prehoda v odraslo dobo, hkrati pa o vzgojnih vprašanjih, povezanih z vsakdanjim življenjem, s katerimi se srečujejo tako starši kot tudi učitelji in strokovnjaki, ki delajo z otroki in mladostniki, se bo z avtorico doc. dr. Tino Bregant pogovarjala urednica Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek bomo popestrili tudi z glasbenim programom, ki ga bodo izvajali učenci Glasbenega ateljeja Tartini pod vodstvom prof. Sidike S. Bravničar in ob spremljavi pianistke prof. Meire Smailović.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 13. 3., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Ljubezen do glasbe nas povezuje
Glasbena matica je nedavno praznovala 150-letnico kontinuiranega delovanja in ob tej priložnosti je z izbranimi avtorji želela prvič javno razkriti manj znane in še neobjavljene dokumente ter pričevanja o svojem boju za obstanek. Avtorji različnih strokovnih obzorij so na pobudo društva napisali prispevke, ki osvetljujejo različna področja društvenega delovanja. Urednica Veronika Brvar jih je povezala v tri tematske sklope. V knjigo uvaja osebno pričevanje nekdanjega predsednika dr. Vladimirja Ravniharja Ad aeternam memoriam. Njegov zapis v zgodovinski kontekst postavi prispevek predsednika Slovenske matice dr. Aleša Gabriča o borbi za eksistenco Glasbene matice v letih 1945–1947. V tej zgodbi za obstoj se je dramatični preobrat zgodil po osamosvojitvi Slovenije s postopkom denacionalizacije društvenega premoženja. V knjigi pravne procese predvsem pa napore za povrnitev »dobrega imena in časti« prvič z vso dokumentarno natančnostjo popiše častni predsednik Glasbene matice dr. Anton Vengušt.
V drugem tematskem sklopu o Temeljih slovenske glasbene umetnosti in kulture so izpostavljene tri teme. Ddr. Igor Grdina razmišlja o stalnicah in prelomih v zgodovini društva; prof. dr. Peter Krečič osvetli izredno zanimivo ustvarjalno razmerje med arhitektom Jožetom Plečnikom in Glasbeno matico; dr. Marjetka Golež Kaučič pa spomni na začetke Glasbenonarodopisnega inštituta, ki je bil ustanovljen na pobudo matičarja Franceta Marolta.
Tretji del preplete vezi preteklosti s sedanjostjo; in čeprav ne zrcali vseh podob sodobne Glasbene matice, izpostavi tisto najpomembnejše, to je koncertno ustvarjanje zborov s posebnim poudarkom na mednarodnih uspehih Mešanega zbora, ter področje glasbenega izobraževanja v slovenskem jeziku, kjer je Glasbena matica orala ledino.
Glasbena matica je bila nekoč osrednja slovenska glasbena ustanova, katere dejavnost bo v prihodnje zagotovo še predmet več raziskav in znanstvenih analiz. Tokratna knjiga pa je ob knjigi dr. Nataše Cigoj Krstulović Zgodovina, spomin, dediščina: Ljubljanska Glasbena matica do konca druge svetovne vojne nedvomno bistven prispevek k boljšemu poznavanju Glasbene matice tudi v obdobju po vojni ter z nekaj elementarnimi orisi tudi sodobne ustvarjalnosti društva.
Knjigo bodo v pogovoru z urednico in predsednico društva Glasbena matica Veroniko Brvar predstavili izbrani avtorji dr. Anton Vengušt, dr. Aleš Gabrič in ddr. Igor Grdina. Predstavitev bodo požlahtnili mladi pevski solisti Pevske šole Glasbene matice Ljubljana, ki jo vodi prof. Tanja Rupnik.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Glasbena matica Ljubljana.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 18. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovorni večer ob izidu knjige doc. dr. Bernarda Nežmaha Neznani Jurčič
Doc. dr. Bernard Nežmah nam v svoji znanstveni monografiji Josipa Jurčiča predstavlja z neznane ali vsaj manj znane plati, in sicer kot urednika dnevnika Slovenski narod med letoma 1871 in 1881. V dvajset tematskih sklopih na osnovi upoštevanja primarnih virov prikaže vsebinske poudarke časnika, pa tudi Jurčičevo uredniško politiko, njegovo novinarsko spretnost in imenitni slog, zaradi česar ga označuje za “magičnega žurnalista”. Zanimivosti iz dela Neznani Jurčič bo avtor podrobneje predstavil na literarnem večeru. Z njim se bo pogovarjala tajnica-urednica dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 19. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Monografije Števana Küzmiča: ob tristoletnici rojstva
Predstavili bomo monografijo Števana Küzmiča, ki jo je ob Küzmičevi tristoletnici rojstva uredil prof. dr. Marko Jesenšek in je lani izšla s pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti ter v sodelovanju in s finančno pomočjo Slovenske matice in Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. V pogovoru s tajnico-urednico Slovenske matice dr. Ignacijo Fridl Jarc bosta sodelovala urednik prof. dr. Marko Jesenšek in prof. dr. Vesna Mikolič.
Dogodek je del programa literarnih prireditev, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičini predavanji
Torek, 11. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Matjaž Gams: Superinteligenca in človeška civilizacija
Se moramo bati ali veseliti prihoda umetne superinteligence? Ali je bolje, da jo strogo reguliramo ali pa jo podpiramo brez omejitev? Ali že danes znamo ustvariti umetnega profesionalca z IQ 500 na vseh področjih, kot smo že ustvarili umetnega zdravnika? Je USI res rešitelj človeštva in naš najboljši pomočnik?
Predavanje bo poglobljeno predstavilo osupljiv razvoj umetne inteligence (UI), ki bo na napredek človeštva vplivala najhitreje in najbolj v celotni zgodovini. Predavatelj bo pojasnil delovanje GPT modelov in velikih jezikovnih modelov (LLM), da jih bo lažje razumeti. Predstavil bo trende razvoja umetne inteligence in napovedal, kdaj lahko pričakujemo pojav umetne superinteligence (USI). Analiziral bo vpliv teh tehnologij na našo civilizacijo, vsakdanje življenje, delo, odnose in ekonomijo.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Četrtek, 27. 3., ob 17.30
Društvo KRUT, Ul. sv. Frančiška 20, Trst, Italija
Dr. Bogomila Kravos: Gledališče s tradicijo
Dr. Bogomila Kravos bo nastopila z znanstvenim predavanjem z naslovom Gledališče s tradicijo, pri katerem bo izhajala iz svoje knjige Slovensko gledališče v Trstu, ki je izšla v letu 20219 pri Slovenski matici.
Predavanje soorganizirajo Društvo KRUT, Društvo Slovensko gledališče in Slovenska matica.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Sreda, 12. 3., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige V Rebulovem vetru založbe Mladika
Predstavili bomo zbornik esejev V Rebulovem vetru, ki je izšel pri Mladiki v Trstu v sklopu pobud ob stoletnici rojstva pisatelja in misleca prof. Alojza Rebule. Za zbornik so prispevali svoja besedila ugledni kulturni delavci z obeh strani meje prof. ddr. Igor Grdina, akad. prof. dr. Milček Komelj, Miroslav Košuta, izr. prof. dr. Aleš Maver, prof. dr. Marija Pirjevec, Alenka Puhar, mag. Božo Rustja, dr. Barbara Zlobec in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, prinaša pa eseje spominskega, literarnozgodovinskega, teološkega, zgodovinskega in še kakšnega značaja. Knjigo je uredil Ivo Jevnikar.
Naslov V Rebulovem vetru namiguje na pisateljevo najpomembnejšo mojstrovino, na roman V Sibilinem vetru, a tudi na njegov duhovni nemir. Nakazuje, da je ta “veter” raznesel v različne smeri prvine njegove besedne umetnosti, narodnostne in teološke misli, zavezanosti demokratičnim vrednotam, ljubezni do antike, tako da živijo in se razvijajo dalje ter oplajajo zamejsko in vseslovensko družbo, s prevodi pa tudi širši prostor.
Na predstavitvi bodo sodelovali akad. prof. dr. Milček Komelj, izr. prof. dr. Aleš Maver, Alenka Puhar, mag. Božo Rustja in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, z njimi pa se bo pogovarjal urednik Ivo Jevnikar.
Dogodek soorganizirata založba Mladika in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Torek, 18. 3., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Igorja Omerze Kocbekovo tržaško pričevanje in Udba
V torek, 18. marca 2025, bo minilo natančno pol stoletja od izida Pahorjeve in Rebulove knjige Edvard Kocbek – pričevalec našega časa. Najpomembnejši del te knjige je pogovor z Edvardom Kocbekom, njegovi odgovori pa so nekaj edinstvenega v naši novejši zgodovini, saj je, kot eden izmed voditeljev odpora proti okupatorju, razkrinkal medvojni partijski teror in povojni množični umor neoboroženih domobrancev.
Slovenska tajna politična policija, ponarodelo Udba, je natančno spremljala nastajanje tega pričevanja, sam izid in reakcije nanj. Udba oz. takrat še Ozna, je nadzor nad njim uvedla že leta 1944, poimenovala ga je Bohinjski in potem ga je zalezovala (in mu tudi grozila) vse do njegove smrti. Edvard Kocbek je bil najbolj nadzorovan posameznik v komunistični zgodovini Slovenije. In predvsem o tem govori ta knjiga.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Sobota, 22. 3., ob 18.30
Župnijski urad Vinica, Vinica 1, Vinica
Predstavitev pesniške antologije Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Urednica antologije, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi različne tabore v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani«. Z izdajo te poezije je dala besedo in glas tistim, ki so bili dolga desetletja zamolčani, fizično likvidirani na višku svoje ustvarjalne moči ali pozabljeni pod ideološkimi bremeni zgodovine.
Dogodek soorganizirata Župnijski urad Vinica in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 25. 3., ob 13. uri
Liber.ac, Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana
Predstavitev Matičinih novosti s področij zgodovine in umetnostne zgodovine
Slovenska matica bo predstavljala najnovejše izdaje s področja zgodovine in umetnostne zgodovine. Akademik prof. dr. Milček Komelj bo govoril o Francetu Steletu ob izidu obsežne knjige France Stelè: spomini nanj, na njegovo delo in učence, dr. Gašper Oitzl pa bo predstavil svojo monografijo o zgodovini železarjenja na Slovenskem do konca 16. stoletja Od rude do železa. Ob tej priložnosti bomo omenili tudi izdajo študije o Zoisovi palači v Ljubljani, ki jo je pripravila dr. Metoda Kokole. Pogovor z avtorji bo moderirala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 26. 3., ob 19.30
Bralni klub Medvode, Knjižnica Medvode, Cesta Komandanta Staneta 10, Medvode
Predstavitev knjige Mateje Gomboc Zavladati vetru
V okviru druženj ob knjigi v Bralnem klubu Medvode, ki jih vodi Cvetka Sokolov, bo predstavljena knjiga Mateje Gomboc Zavladati vetru, ki je izšla leta 2024 pri Slovenski matici. S pisateljico Matejo Gomboc se bo o njeni novi zbirki kratke proze pogovarjala Cvetka Sokolov.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matica na sejmih
Torek, 4. 3.–nedelja, 16. 3.
Vodnikova domačija, Vodnikova cesta 65, Ljubljana
Osmomarčevski mini sejem
Pisarna Ljubljane, Unescovega mesta literature okrog 8. marca vsako leto organizira mini sejem, ki se posveča ženskim ustvarjalkam na področju literature in ilustracije. V izboru knjig domačih in tujih avtoric, ki bodo na voljo za prodajo med 4. in 16. marcem v Vodnikovi domačiji v Šiški, je tudi Matičina pesniška zbirka Miljane Cunta z naslovom Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo, za katero je pesnica prejela nagrado Prešernovega sklada in Jenkovo nagrado, bila pa je tudi že večkrat ponatisnjena.
Torek, 18. 3.–četrtek, 20. 3., od 16.00 do 18.30 (v četrtek do 20.00)
Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana
16. Grošljev simpozij: Pindarjeve ode in njihov čas: Forminga zlata (2025)
Letošnji Grošljev simpozij bo posvečen starogrškemu pesniku Pindarju in njegovim odam. V času simpozija bo potekala vzporedna prodaja knjig, tako da boste knjige Slovenske matice lahko kupili po znižanih sejemskih cenah.
Torek, 25. 3.–sreda, 26. 3.
Filozofska fakulteta, Aškerčeva cesta 2, Ljubljana
Sejem akademske knjige Liber.ac
Na sejmu z naslovom Korenine prihodnosti bo Slovenska matica prisotna s prodajo svojih knjig po znižanih sejemskih cenah, organizirala pa bo tudi predstavitev knjižnih novosti s področij zgodovine in umetnostne zgodovine, ki bo v torek, 25. 3., ob 13. uri.
Četrtek, 27. 3.–nedelja, 30. 3.
Mednarodni knjižni sejem v Leipzigu
Na mednarodnem knjižnem sejmu v Leipzigu (Nemčija) bo Slovenska matica sodelovala s predstavitvijo svojih knjig na slovenski nacionalni stojnici v organizaciji Javne agencije za knjigo RS.
Ponedeljek, 31. 3.–četrtek, 3. 4.
Mednarodni knjižni sejem v Bologni
Na mednarodnem knjižnem sejmu otroške in mladinske literature v Bologni (Italija) bo Slovenska matica sodelovala s predstavitvijo svojih knjig na slovenski nacionalni stojnici v organizaciji Javne agencije za knjigo RS
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na Youtube.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.