FEBRUARSKI UVODNIK
Ivan Prijatelj je v svojem prispevku Predzgodovina ustanovitve Slovenske matice zapisal, da narod »postane ‘narod’ šele ob posesti literature višjih kvalitet«, ko se »opremi z višjo, posebno znanstveno literaturo, ki pa zlasti pri majhnih narodih ne more upati na primeren razvoj, dokler je navezana edino na naročnike in čitatelje«. V teh nekaj stavkih je vizionarsko povzel stališče, zakaj je kljub temu, da je bila leta 1851 ustanovljena prva slovenska založba Društvo sv. Mohorja, med slovenskimi rodoljubi in intelektualci prevladovalo prepričanje, da moramo po številnih slovanskih narodih, ki so svoje matice za izdajanje zahtevnejših del že imeli, tudi Slovenci čim prej ustanoviti Matico Slovensko. Joka Žigon v razpravi ob 70-letnici Slovenske matice Veliko pismo slovenske duhovne združitve: ustanovitev Slovenske matice poudari, da je dejstvo, da slovenski jezik ni bil znanstveno artikuliran in da nimamo niti domačih učbenikov, strokovnih in znanstvenih knjig, izrabil tudi avstrijski minister Anton von Schmerling, ko ga je zaradi slovenskega jezika v šolah interpeliral dr. Lovro Toman. Odgovoril mu je, da se lahko narodni jezik uvede v srednje šole »le pri takih jezikih, ki so že znanstveno omikani« in ob ponovni interpelaciji jeseni pristavil, da »je celo nemogoče učiti v slovenskem jeziku kaki drug predmet ko keršanski nauk, ker slovstveni učilni pomočki čisto manjkajo«. Vse to je še dodatno spodbudilo prizadevanja slovenskih rodoljubov v 19. stoletju, da tudi Slovenci dobimo svojo matico, ki bo skrbela za razvoj slovenske kulture, znanosti, znanstvenega jezika ter izdajanje strokovnih in znanstvenih del.
Mesec februar je letos posvečen obojemu, tako rojstnemu dnevu našega najstarejšega kulturnega in znanstvenega društva kot slovenski znanosti in razvijanju naše znanstvene terminologije. Tako smo 4. februarja skupaj z Glasbeno matico slavili 161 let obstoja Slovenske matice na večeru uglasbene poezije iz naše zbirke Mozaiki in s podelitvijo priznanj za najboljše pesmi v kategorijah dijakov in študentov, ki so prispele na naš natečaj. Hkrati pa je letošnji februar poseben tudi zato, ker je posvečen nekaterim znanstvenim knjižnim izdajam s področja naravoslovja in tehnike, kar, to priznamo, preveč redko, postavljamo v ospredje Matičinega založniškega delovanja. Veseli nas, da je delo Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih nemudoma postalo naša prodajna uspešnica. Še bolj dragoceno pa je dejstvo, da avtorica s številnimi nastopi za strokovnjake, ki delajo z mladimi, razsvetljuje čudežni svet nevroznanosti s sporočilom, kako pomembna je skrb za razvoj možganov pri najmlajših generacijah. Omeniti je treba še zelo izčrpno in odlično pripravljeno znanstveno monografijo Gašperja Oitzla Od rude do železa, s katero Slovenci končno v svojem domačem jeziku dobivamo celovit vpogled v železarjenje na Slovenskem od začetkov do konca 16. stoletja. Zadnja monografija na to temo je izšla pred več kot sto leti, pa še takrat v nemškem jeziku.
Nikakor nazadnje pa je februar prav poseben zaradi predstavitve nove številke Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki je naslednik najstarejše slovenske znanstvene revije Zbornik (1899), pozneje preimenovan v Zbornik znanstvenih in poučnih spisov (1900–1912). Izvrsten, zelo prizadeven uredniški odbor, ki ga sestavljajo akademik prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, je zbral vrsto najodličnejših strokovnjakov s področja naravoslovja in tehnike, ki so napisali prispevke na različne teme iz naravoslovne in tehniške zgodovine na Slovenskem, od raziskav pedologije, lišajev, varstva narave, Triglavskega ledenika, klimatologije, avtomatike, diskretne matematike in tribologije pa vse do skrbi za kozolec oblikovalca Nika Kralja, Bajdove raziskave o merjenju hoje pri nas ali prikaza začetkov visokošolskega kemijskega izobraževanja v Mariboru, ki ga je pripravil zasl. prof. dr. Peter Glavič. Osemnajsta številka Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike pa ne ohranja le spomina na izjemne osebnosti in znanstvene dosežke na Slovenskem, ampak je obenem ključni steber prizadevanj Slovenske matice, da bi, kakor je bila njena naloga ob ustanovitvi, razvijala izvirni slovenski znanstveni jezik tudi v prihodnje in ta ne bi propadel pod nerazumljivimi nanosi in nenadzorovanimi vdori vseprevladujoče angleščine v slovenski akademski prostor.
V duhu teh prizadevanj vam srčno voščimo ob slovenskem kulturnem prazniku, z željo, da bi nam slovenska kultura cvetela v žlahtni ustvarjalnosti, modrosti in spoštovanju človeškega dostojanstva.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS.
V TISKU
Zbirka Spomini in srečanja
Milček Komelj: France Stelè, spomini nanj, na njegovo delo in učence
Uvodno besedilo napisala: Mija Oter Gorenčič
Knjiga je nastala ob 50-letnici smrti pionirja slovenske umetnostne zgodovine Franceta Steleta. Komelj, ki je imel s Steletom le nekaj redkih osebnih stikov, je v kulturnem družinskem okolju z njegovim delom rasel od otroštva in v življenju spoznal vrsto Steletovih učencev; tako spominsko predstavlja tudi njihov naklonjen odnos do karizmatičnega učitelja ter dediščino Steletovega dela v poznejših raziskovalnih generacijah. Slikovito Komeljevo obujanje spominov v pisateljskem zanosu prikazuje izjemen zgodovinski pomen tega velikega svetovno razgledanega domoljuba, ki je odkril svoje poslanstvo v navdušenem odkrivanju slovenske likovne ustvarjalnosti, s katerim je zavestno potrjeval tudi našo kulturno identiteto. Skozi piščevo spominsko recepcijo Steletovega delovanja se pred bralcem izrišejo Steletov značaj, pogledi na umetnost in življenje in njegova vsestranska kulturna dejavnost, ki daleč presega samo strokovni pomen. Iz knjige plastično izstopi Steletova izjemna, v duha zazrta, a hkrati zemeljsko konkretna človeška in ustvarjalna podoba, razviden pa je tudi prelomen zgodovinski čas in Steletov položaj v njem.
Slovenska matica knjigo izdaja v sozaložništvu z ZRC SAZU, ki je zanjo iz svoje fototeke prispeval vrsto dragocenih dokumentarnih fotografij.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS in SAZU.
V PRIPRAVI
Majda Kregar, Helena Ravnikar, Ignacija Fridl Jarc (ur.): Ravnikar. Risbe in refleksije / Sketches and thoughts
Spremna besedila napisali: Milček Komelj, Jurij Kobe in Majda Kregar
Iz bogate in še vse premalo raziskane in ovrednotene ustvarjalne zapuščine arhitekta, inovatorskega univerzitetnega učitelja in lucidnega misleca Edvarda Ravnikarja, Plečnikovega in Le Corbusierovega učenca, je ob arhitektovi stoletnici nastala prva knjiga trilogije javnosti manj znanega umetnikovega likovnega opusa meditativnih risb. Spremljajo jih zapisi modreca in iskalca lepote, ki se o vsem umetniškem in življenjskem ne sprašuje na podlagi estetskih teoremov ali umetnostnozgodovinskih ugotovitev, četudi so mu znane, ampak kot avtentičen, rojen ustvarjalec, ki jih sam vzpostavlja na osnovi lastnih prebliskov in izkušenj. Ob tem se oplaja tudi z idejami velikih prednikov z vseh področij, likovnih umetnikov, kakršna sta Leonardo ali Rafael, pa tudi predstavnikov poezije in glasbe in filozofov, od Platona do Nietzscheja, ter številnih velikih umov vseh časov. Njegove risbe so dognane, kot so bile risbe naših najboljših v risanje usmerjenih slikarjev, številne od njih, še posebej nekatere najbolj lapidarne, so vsestransko očarljive in estetsko vznemirljive likovne dragotine. Iz njih je razvidno, da je umetnik v risanju užival, da se mu je predajal z vsem svojim bistvom in se pri tem laže kot pri izgradnji arhitekturnih del prepuščal tudi popolni ustvarjalni svobodi, zato so videti njegove risarske umetnine tudi optimistične in praznične.
V PRIPRAVI
Zbirka Razprave in eseji
Metoda Kemperl: Zoisova palača v Ljubljani
Monografija obravnava Zoisovo palačo v Ljubljani, ki je največja zasebna palača v starem delu mesta. Osredotočena je na zgodovino prostora, kjer stoji, zgodovino palače in opreme, obravnava pa tudi pomembne lastnike in stanovalce ter funkcijo palače med 18. in 20. stoletjem. Michelangelo baron Zois, ki velja za enega najpremožnejših Kranjcev, se je 1728 naselil na Bregu, ki se je tudi zaradi njegovega prihoda razvil v veletrgovsko četrt. Leta 1760 je začel z nakupi sosednjih stavb, ki jih je zaključil njegov sin Žiga baron Zois leta 1793. S prezidavami sta si po svojih željah uredila in spremenila velik del Brega. Ugotovljena je natančna lokacija, zgodovina gradnje in podoba stavb, ki so stale na mestu palače, ter natančna lokacija dvojnega južnega mestnega obzidja. Raziskana je zgodovina gradnje palače od prve širitve med letoma 1766 in 1768 do leta 1808, ko je palača dobila današnjo podobo. Predstavljene so tudi vse prezidave notranjščine v času Karla Zoisa ter obe, ki sta jih že v prvi polovici 20. stoletja naročila Peter Kozina in Rihard Skubic. Žiga Zois je ob palači uredil dva okrasna vrtova. Prvega je na opuščenem cvingerju začel urejati že leta 1775, t. i. Zoisov graben oz. večredni drevored na zasutem obrambnem jarku pa vsaj leta 1784. Raziskali smo tudi, kdo je v času Žige Zoisa v palači stanoval in kakšne funkcije so ti prebivalci opravljali. Zois je namreč redno zaposloval okrog 30 ljudi različnih profilov. Nova spoznanja pa prinašajo tudi poglavja, ki obravnavajo pomembne lastnike in stanovalce palače v 19. in 20. stoletju.
Knjiga bo izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani,
Knjiga je nastala v okviru raziskovalnega programa Slovenska umetnost in umetnost Srednje Evrope in Jadrana (P6-0199), ki ga financira Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
Izšla bo s finančno podporo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije in Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja.
V PRIPRAVI
Zbirka Slovenska filozofska misel
Lenart Škof: Bog v postkrščanstvu
Delo je sklepni del filozofske trilogije Lenarta Škofa – po Etiki diha (SM, 2013) in Antigoninih sestrah (2018). Knjiga v slovenski prostor prvič prinaša izvirno monografsko delo, posvečeno filozofski teologiji, pri čemer se avtor v knjigi ukvarja tudi z izjemno aktualnimi vprašanji prepleta kvantne fizike in filozofske teologije v obliki izvirne kvantne teologije. Nova in izvirna terminologija v knjigi se navezuje na elementarno filozofijo (ki jo v Sloveniji že dlje časa razvija avtor), filozofijo diha, sodobne filozofske študije magije ter v sklepu tudi na mistično filozofsko teologijo ljubezni.
Bog v postkrščanstvu: elementarna filozofska teologija je izvirno delo na področju konstruktivne filozofske teologije. Izhaja iz širokega nabora virov, mislecev in tradicij ter je sintetično in ustvarjalno delo. Knjiga prinaša izviren argument o bogu, ki se napaja iz tokov novega materializma in sodobne filozofske teologije. Če eno izmed njenih osrednjih idej knjige, tj. tako imenovano tretjo dobo (»dobo duha«) razumemo kot »dobo diha«, se knjiga zavzema za novo in kreativno izkušnjo božanskega, izvirajočo iz elementov (zemlje, zraka, vode in ognja). Bog v postkrščanstvu je s tem materialna, elementarna in čutna teologija Boga po smrti ontoteološkega boga metafizike. Ponujena vizija boga, ki se navdihuje enako pri Luce Irigaray kakor pri Ludwigu Feuerbachu, je hkrati feministična in humanistična in v smislu svojega zavzemanja za novo okoljsko etiko zagovarja tudi možnost novega svetega zavezništva z naravo. S predstavitvijo in analizo klasičnih in sodobnih filozofij (Giordana Bruna, Arthurja Schopenhauerja, Ludwiga Feuerbacha, F. W. J. Schellinga in Maurice Merleau-Pontyja in Luce Irigaray) ter sodobnih mislecev filozofske teologije, kot sta John Caputo in Catherine Keller, je hkrati spekulativna in mitopoetična, saj se opira na nepričakovane, pozabljene ali zapostavljene vire, kot so vedska poezija in ameriški mormonizem ter na manj obravnavane, pozabljene ali marginalne osebnosti, kot sta Averroes in Amalric iz Bène.
Knjiga bo izšla s finančno pomočjo Javne agencije za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Dnevnik cesarja Marka Avrelija – 3. IZDAJA
Prevedel: Kajetan Gantar
Po petem ponatisu druge, popravljene izdaje Dnevnika cesarja Marka Avrelija, smo pripravili tretjo izdajo. Dnevnik zajema vse bogastvo grške nravstvene filozofije, od Heraklita in Demokrita pa do zadnjih antičnih filozofskih šol, predvsem pa nadaljuje tradicijo začetnikov stoiške filozofije Zenona, Kleanta in Hrizipa. V Rimu in posebej v miselnem svetu Marka Avrelija se je grška stoa v svojevrstni sintezi sčasoma prepojila s starorimskim idealom možatosti in kreposti (virtus) in postala osrednja misel rimskega cesarstva. Mark Avrelij pa ji je dal tako močan osebni ton, da je njegovo delo postalo neločljiv del poznejše evropske moralne filozofije.
MATIČINI DOGODKI
Matičini natečaji
Torek, 3. 12. 2024–torek, 4. 2. 2025 – PODALJŠANO DO 21. 3. 2025
Natečaj za za osnovne šole za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje
Čeprav so mnogi napovedovali, da bo knjiga z računalniško dobo izginila, ostaja v takšni ali drugačni obliki še vedno med nami. S knjigami smo se naučili brati, iz knjig še vedno črpamo svoje znanje, h knjigam se zatečemo v trenutkih samote ali takrat, ko si želimo malo miru. Vživljamo se v zgodbe, zapisane v knjigah, z njimi širimo meje svojega jezika in s tem svojega doživljanja in razumevanja sveta. Vsaka knjiga je planet zase, povsem nov, nenavaden, poln domišljije, skrivnosti, čudežnosti. Branje je edino potovanje, pri katerem se nam ni treba nikamor odpraviti, da bi odkrili in spoznali povsem nove, še nikoli videne in doživete svetove.
Že Primož Trubar je spoznal, da morajo ljudje, če hočejo ohraniti svoj jezik, v njem čim več pisati in v maternem jeziku tiskati knjige. V 19. stoletju je škof Anton Martin Slomšek spodbujal nastanek prve slovenske založbe, ki bo izdajala knjige v slovenščini. Naši rojaki pa so se zavedali, da poleg leposlovnih del potrebujemo tudi slovenske učbenike in priročnike za posamezna strokovna in znanstvena področja. Zaradi tega so 4. februarja 1864 ustanovili Slovensko matico, ki je lani praznovala 160-letnico svojega obstoja.
Velik ljubitelj tiskane besede je bil tudi duhovnik, pesnik in pisatelj ter velik domoljub Marko Glaser (1806–1889), pomočnik in najboljši prijatelj škofa Antona Martina Slomška, ki je dolga leta vodil župnijo v Malečniku pri Mariboru. Izdal je več knjig in pesmi ter tako skrbel za bralno pismenost v štajerskih krajih. V spomin nanj bo v Malečniku v aprilu 2025 že četrto leto zapored potekal Glaserjev festival, ki bo posvečen prav knjigi.
Kot poklon slovenski knjigi Slovenska matica in Glaserjev salon z galerijo iz Malečnika razpisujeta natečaj za najboljše literarno delo na temo Knjiga mi pripoveduje v treh kategorijah: za 1., 2., in 3. triado osnovnih šol v Republiki Sloveniji.
Vabimo vse učitelje slovenskih osnovnih šol v Republiki Sloveniji, da spodbudite svoje učence k sodelovanju na natečaju in razmisleku o tem, kaj vse jim pomeni knjiga.
Več o pogojih sodelovanja najdete na spletni strani Slovenske matice.
Ponedeljek, 17. 2.–30. 9.
Filozofski in naravoslovni natečaj za mlade
Slovenska matica ponovno razpisuje dva natečaja za mlade, in sicer filozofski natečaj za najboljši filozofski esej in naravoslovni natečaj za najboljše naravoslovno predavanje za dijake in študente. Filozofski natečaj je v sodelovanju s Slovenskim filozofskim društvom razpisan na filozofsko temo Jezim se in odpuščam. Tekmovalci bodo, če bodo želeli, za študijski material lahko izbrali tudi novo knjigo iz naše zbirke Filozofska knjižnica, delo Marthe C. Nussbaum Jeza in odpuščanje, ki ga je prevedla mag. Katarina Majerhold (Slovenska matica 2024). Enako kot doslej je tudi za letošnje nagrajence predvidena denarna nagrada, obenem pa tudi objava najboljših esejev v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Nagrade bodo podeljene na enem izmed dogodkov v okviru projekta Matice pod zvezdami, ki jih v domovanju najstarejšega slovenskega znanstvenega in kulturnega društva pripravlja Slovenska matica.
Hkrati bomo v tem letu tretjič, tokrat ponovno v sodelovanju z Zvezo za tehnično kulturo Slovenije, razpisali tudi natečaj za najboljše naravoslovno predavanje v kategorijah dijakov in študentov na temo Človek in narava – razvoj, stagnacija ali nazadovanje?, v navdih tekmovalcem pa bo knjiga doc. dr. Tine Bregant Vznemirljivo potovanje po razvijajočih se možganih (Slovenska matica, 2024). Tudi za nagrajence tega natečaja je predvidena denarna nagrada, hkrati pa tudi objava najboljših predavanj v Glasniku Slovenske matice in na spletni strani Slovenske matice, podelitev plaket in priznanj ter knjižne nagrade. Jeseni bo v okviru projekta Matica pod zvezdami na Slovenski matici razglasitev nagrajencev, ki bodo nato imeli to čast, da bodo nastopili kot predavatelji v dvorani Slovenske matice.
Več o pogojih sodelovanja boste ob objavi našli na spletni strani Slovenske matice.
Matičino praznovanje
Torek, 4. 2., ob 19.30
Viteška dvorana, Križanke, Trg francoske revolucije 1, Ljubljana
Podelitev nagrad 2. pesniškega natečaja za mlade ob 161-letnici Slovenske matice
Ob zaključku 2. pesniškega natečaja za mlade, ki ga je Slovenska matica ob svoji 160-letnici razpisala v soorganizaciji z Glasbeno matico Ljubljana, sledi slavnostna razglasitev nagrajencev ter podelitev plaket in nagrad natečaja. Dogodek bo združen s praznovanjem 161. rojstnega dne Slovenske matice na koncertu Glasbene matice, kjer bodo na večeru samospevov ob slovenskem kulturnem prazniku z naslovom Morska ura prvo izvedbo doživeli tudi samospevi na izbrana besedila pesnikov Braneta Senegačnika in Davida Bandlja iz Matičine pesniške zbirke Mozaiki.
Več o koncertu lahko preberete tukaj.
Odprto za javnost, vstop je prost.
Matičina novinarska konferenca
Torek, 4. 2., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev novih knjig Slovenske matice
Na novinarski konferenci bomo predstavili Matičine knjižne novosti: zbirko esejev Draga Jančarja Zakaj pisati, zbirko kratkih zgodb Mateje Gomboc Zavladati vetru, Kočevsko knjigo, sedemnajsto knjigo iz zbirke Mestne knjige, ki jo je uredil Mihael Petrovič ml., monografijo dr. Gašperja Oitzla Od rude do železa, monografijo iz zbirke Odstiranja “Ne damo se!”: Ivan Gams in slovenska geografija, ki sta jo uredila dr. Matija Zorn in prof. dr. Darko Ogrin, ter Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 18, ki od lani po dvajsetletnem premoru v uredništvu prof. dr. Tadeja Bajda, dr. Draga Kladnika in mag. Andreja Seliškarja izhaja enkrat letno. Dogodek bo vodila tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Matica pod zvezdami
Četrtek, 6. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, zv. 18
Ob izidu novega, 18. zvezka Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike, ki so ga uredili prof. dr. Tadej Bajd, dr. Drago Kladnik in mag. Andrej Seliškar, bodo uvodoma uredniki predstavili vsebino zbornika, nato pa bosta sledili dve predavanji na temo dveh izmed objavljenih prispevkov. Prva bo nastopila dr. Ignacija Fridl Jarc s predavanjem o 160-letnici Slovenske matice z naslovom 160 let naravoslovja in tehnike pri Slovenski matici, sledilo pa bo predavanje prof. dr. Riharda Karbe, prof. dr. Stanka Strmčnika in prof. dr. Boruta Zupančiča o prof. dr. Francetu Bremšaku z naslovom Profesor France Bremšak – od elektronike do avtomatike.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 13. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev Kočevske knjige
V novi, 17. knjigi v Matičini zbirke Mestne knjige, ki je tokrat posvečena mestu Kočevje, so združena umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinski, spominski in drugi zapisi o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov. Z urednikom Mihaelom Petrovičem ml. se bo pogovarjala urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo z glasbo popestrila klarinetistka Lučka Perko.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Četrtek, 27. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev monografije Gašperja Oitzla Od rude do železa
Dr. Gašper Oitzl bo s samostojnim strokovnim predavanjem predstavil svojo znanstveno monografijo Od rude do železa: železarjenje na Slovenskem do konca 16. stoletja, ki je izšla v Matičini zbirki Razprave in eseji. Sledil bo tudi krajši pogovor z avtorjem, z njim se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 11. 2., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Prof. dr. Igor Križaj: Prekletstvo in blagoslov živalskih strupov
Predavatelj bo osvetlil izjemnost živalskih strupov. Celotna zbirka obsega na milijone različnih molekul, ki delujejo na vrsto fizioloških tarč. Poznavanje sestave strupov je ključnega pomena za razvoj učinkovitih postopkov za terapijo zastrupitev. Natančna karakterizacija mehanizma delovanja živalskih toksinov predstavlja osnovo za uporabo teh molekul kot orodij za temeljne raziskave kompleksnih fizioloških sistemov. Živalski strupi so bogat rezervoar zdravilnih učinkovin in spojin vodnic za razvoj zdravil. Predavatelj bo ilustriral uporabnost toksinov v medicinski diagnostiki, kmetijstvu in biotehnologiji. Predstavil bo tudi nekaj odkritij svoje skupine, ki dajejo upanje na preboj v terapiji nekaterih od najbolj perečih patologij današnjega časa.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Sreda, 26. 2., ob 18. uri
Slovenski knjižni center Mohorjeve knjigarne v Celovcu, Viktringer Ring/Vetrinjsko obmestje 26, Klagenfurt/Celovec, Avstrija
Znanstveno predavanje dr. Anje Dular ob knjigi Lidije Matthews Zwitter Pisma iz Londona 1939–1946
Dr. Anja Dular bo predavala o Lidiji Matthews Zwitter, avtorici knjige Pisma iz Londona 1939–1946, ki je izšla pri Slovenski matici v letu 2021. V imenu Slovenske matice bo zbrane nagovoril Janez Stergar.
Dogodek soorganizirajo Slovenska matica, Krščanska kulturna zveza, Slovenski narodopisni inštitut Urban Jarnik in Mohorjeva Celovec.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 24. 2., ob 17. uri in torek, 25. 2., ob 17. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Pogovorna dogodka s kulturnim programom ob tretji obletnici napada na Ukrajino
Dogodka soorganizirata Slovensko-ukrajinsko kulturno in akademsko društvo “Slava” in Slovenska matica.
Matičina knjižna potovanja
Ponedeljek, 3. 2., ob 10.45
Prva gimnazija Maribor, Trg generala Maistra 1, Maribor
Predavanje Edvard Kocbek in Drago Jančar: razdalje in bližine dijakinjam in dijakom Prve gimnazije Maribor
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo nastopila s predavanjem Edvard Kocbek in Drago Jančar: razdalje in bližine, v katerem bo primerjala zbirko novel Strah in pogum in roman In ljubezen tudi ter predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Prva gimnazija Maribor in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 5. 2., ob 10.40
Škofijska klasična gimnazija – Zavod sv. Stanislava, Štula 23, Ljubljana Šentvid
Predstavitev zbirke kratkih zgodb Mateje Gomboc Zavladati vetru
Dijaki Škofijske klasične gimnazije se bodo z Matejo Gomboc v okviru literarnega krožka Domače vaje pogovarjali o njeni novi knjigi kratkih zgodb Zavladati vetru (Slovenska matica 2024). Uvodoma jih bo pozdravila tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc s kratko predstavitvijo Slovenske matice.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska klasična gimnazija – Zavod sv. Stanislava in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 7. 2., ob 12.25
Škofijska gimnazija Vipava, Goriška cesta 29, Vipava
Pogovor s pesnico Miljano Cunta ob slovenskem kulturnem prazniku
Ob slovenskem kulturnem prazniku se bo s pesnico Miljano Cunta, ki je bila za zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (Slovenska matica 2023) nagrajena z nagrado Prešernovega sklada 2024 in z Jenkovo nagrado 2024, pogovarjala pisateljica, pesnica in igralka Nataša Konc Lorenzutti, prav tako avtorica Slovenske matice, pri kateri je v letu 2023 izdala svoj roman Senca brez človeka: film v prozi.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska gimnazija Vipava in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 7. 2., ob 9.40
Gimnazija Velenje, Vodnikova cesta 2, Velenje
Predavanje Edvard Kocbek in Drago Jančar: razdalje in bližine dijakinjam in dijakom Prve gimnazije Maribor
Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc bo nastopila s predavanjem Edvard Kocbek in Drago Jančar: razdalje in bližine, v katerem bo primerjala zbirko novel Strah in pogum in roman In ljubezen tudi ter predstavila, kako sta bila s Slovensko matico povezana pomembna slovenska pisatelja Edvard Kocbek in Drago Jančar.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Gimnazija Velenje in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 18. 2., ob 7.45
Šolski center Nova Gorica, Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica, Cankarjeva 10, Nova Gorica
Predstavitev avtobiografskega romana Ksenije Majcen Pobeg brez meja
V pogovoru ob avtobiografskem mladinskem romanu Ksenije Majcen, ki je izšel v Matičini zbirki Zabavna knjižnica, bo pisateljica, ki se s tem svojim knjižnim prvencem predstavlja slovenskim bralcem, razkrila družinsko in družbeno-politično ozadje svoje v zgodbi predstavljene otroške pustolovščine iz časa, ko je kot deklica v 70-ih letih prejšnjega stoletja živela v Vzhodnem Berlinu v Nemški demokratični republiki. Z avtorico Ksenijo Majcen se bo pogovarjala urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Elektrotehniška in računalniška šola Nova Gorica ter Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 19. 2., ob 18. uri
Trubarjeva dvorana Univerzitetne knjižnice UP, Trubarjeva 1, Koper
Predstavitev knjig Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor in Jaz pa nikoli nisem sanjal
Prof. dr. Urška Perenič se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. V letu 2024 sta izšli dve večavtorski znanstveni monografiji o njegovem življenju, delu, korespondenci, njegovi vlogi za ohranjanje slovenske narodne identitete in resnice o naši polpretekli zgodovini. V začetku leta je Slovenska matica izdala knjigo s simpozija o Borisu Pahorju in Edvardu Kocbeku pod naslovom “Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor”, konec leta v sozaložništvu z Založništvom tržaškega tiska pa še delo “Jaz pa nikoli nisem sanjal”. Obe knjigi je uredila prof. dr. Urška Perenič in obe druži Boris Pahor, neutrudni iskalec resnice, v svojem mišljenju in pisanju do polnosti predan slovenskemu narodu, kulturi in jeziku, kakor tudi svojemu rodnemu Trstu kot prostoru slovenske besede, ki je niso uničili ne plameni Narodnega doma, ne fašistični teror in koncentracijsko taborišče in ne povojna komunistična jugoslovanska oblast, ki je Pahorju zaradi objave Kocbekovega intervjuja o povojnih pobojih začasno prepovedala vstop v domovino. O obeh delih bodo spregovorili urednica prof. dr. Urška Perenič, prof. Adrijan Pahor, prof. ddr. Igor Grdina in tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc. Pogovor bo vodil prof. dr. Jonatan Winkler.
Dogodek soorganizirata Univerzitetna knjižnica UP in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 19. 2., ob 18. uri
Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, Kočevje
Predstavitev Kočevske knjige
V novi, 17. knjigi v Matičini zbirke Mestne knjige, ki je tokrat posvečena mestu Kočevje, so združena umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinski, spominski in drugi zapisi o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških in srbskih – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov. Z urednikom Mihaelom Petrovičem ml. se bo pogovarjala urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek. Dogodek bo z glasbo obogatil kitarist Matevž Perko.
Dogodek soorganizirata Pokrajinski muzej Kočevje in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Torek, 25. 2., ob 17. uri
Mežnarija pri Kapelci nad Kropo, Kropa 4, Kropa
Predstavitev pesniške antologije Brez križa in imena. Slovensko pesništvo na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej
Urednica antologije, akademikinja prof. ddr. Marija Stanonik, je v preteklosti sodelovala pri sistematični obdelavi slovenskega NOB pesništva 1941–1945, pesmih slovenskih vojakov, ki so bili prisilno mobilizirani v nemško vojsko, in slovenskega odporniškega pesnjenja pod italijanskim fašizmom. Razčlenila je tudi različne tabore v slovenskem pesnjenju med drugo svetovno vojno. S pričujočo izdajo pa je stroki in najširši javnosti na voljo célostna predstavitev (večinoma) medvojnega pesemskega ustvarjanja »na drugi strani«. Z izdajo te poezije je dala besedo in glas tistim, ki so bili dolga desetletja zamolčani, fizično likvidirani na višku svoje ustvarjalne moči ali pozabljeni pod ideološkimi bremeni zgodovine. Z urednico se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek soorganizirata Gibanje Kultura-Natura Slovenije in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 26. 2., ob 16. uri
Tabor slepih in slabovidnih, Minoritski samostan, Bolniška ulica 30, Piran
Predstavitev avtobiografskega romana Ksenije Majcen Pobeg brez meja
V pogovoru ob avtobiografskem mladinskem romanu Ksenije Majcen, ki je izšel v Matičini zbirki Zabavna knjižnica, bo pisateljica, ki se s tem svojim knjižnim prvencem predstavlja slovenskim bralcem, razkrila družinsko in družbeno-politično ozadje svoje v zgodbi predstavljene otroške pustolovščine iz časa, ko je kot deklica v 70-ih letih prejšnjega stoletja živela v Vzhodnem Berlinu v Nemški demokratični republiki. Z avtorico Ksenijo Majcen se bo pogovarjala tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc.
Dogodek je zaprtega tipa.
Dogodek soorganizirata Škofijska Karitas Ljubljana in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Drugo
Petek, 7. 2., ob 19. uri
Filmsko gledališče Idrija, Trg sv. Ahacija 5, Idrija
Osrednja občinska prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Hvalnica Idrijski knjigi
Prireditev je posebne vrste poklon Idrijski knjigi (Slovenska matica, 2022), ki je bila snovalcem prireditve velik navdih, tako da je sedaj zaživela na odru. Scenarij je spleten iz prispevkov, ki sledijo rdeči niti prireditve, to je hvalnica Idrije, njene daljne preteklosti, ohranjenih spominov, njenih skrivnosti, posebnosti, drugačnosti. Slavnostni govornik bo režiser in scenarist Dušan Moravec. Dogodka se bo udeležil predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič.
Pokrovitelj prireditve je Občina Idrija, pripravila pa jo je Literarna skupina RIS Dramatičnega društva Idrija. K sodelovanju so povabili še Glasbeno šolo Idrija, Gimnazijo Jurija Vege Idrija, OŠ Idrija in OŠ Spodnja Idrija, Pevski zbor Tice in Plesni klub Idrija.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate TUKAJ.
Pridržujemo si pravico do spremembe programa. Informacije o dogodkih lahko preverite na spletni strani Slovenske matice ali nas pokličete na 01 422 43 45.