OKTOBRSKI NOVIČNIK
Oktober je čas, ko svojo poklicno pot začenjajo nove mlade generacije, ki se jim na Slovenski matici posvečamo s številnimi natečaji, pa tudi oživitvijo naše Zabavne knjižnice. Letos pa se bomo posvetili tudi starejšim, saj bo v naši dvorani potekala zaključna prireditev dogodkov Knjiga me pomlaja, v okviru katerih smo čez leto obiskali štiri domove za starejše in v vsakem izvedli po štiri literarne delavnice. Knjige Slovenske matice so tako vstopile v nov prostor, med ljudi, ki jih, dokler smo še polni telesne in ustvarjalne moči, pogosto odrivamo na skrajne robove svoje zavesti, oni pa tako zelo potrebujejo intelektualne izzive, pogovore, srečanja in stike z zunanjim svetom. Zato smo veseli, da smo nekaj drobcev veselja v njihovo življenje prinesli tudi mi s slovensko knjigo in slovenskim jezikom.
Vsa srečanja so enako obogatila tudi nas. Odkrili smo, kako je vsak izmed ljudi v oskrbi, ne glede na to, kateri poklic je opravljal, prispeval svoj drobec k temu, kar danes živimo in smo tudi mi sami. Vse preredko se ovemo, koliko nevidnih rok in koliko neutrudnega dela je bilo potrebnega, da nam je uspelo, več kot tisoč let od prvega zapisa v Brižinskih spomenikih in vse do danes ohraniti slovenščino ter ob vseh zgodovinskih in družbenih pretresih doživeti, kot poje pesnik Tone Kuntner, »poljub zgodovine«, lastno državo.
Stare kulture so znale spoštovati svoje prednike, svoje korenine in modrost starejših. Platon je tako zelo cenil svojega učitelja Sokrata, da mu je v svojih spisih prepustil glas in besedo, sam pa se pred njegovo filozofsko veličino ponižno umaknil v ozadje. Nekaj podobnega je ugotavljal tudi prof. dr. Bruno Hartman, čigar stoletnice rojstva smo se spominjali konec meseca septembra in mu, v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor, posvetili simpozij. V intervjuju ob svoji osemdesetletnici je pred desetletji zelo dejaven ugledni član našega društva dejal, »da moramo okrepiti skrb za vse tisto, kar so nam zapustili predniki. S tem ko izgubimo kaj njihovega, izgubimo del samega sebe.« Povedano drugače: če hočemo ne le kot narod, ampak tudi kot posamezniki preživeti duhovni kaos in destruktivni nihilizem novodobnega sveta, moramo čuvati, negovati svoje korenine, zato enako kot nekoč tudi danes potrebujemo klene, pogumne, modre, razumne, čuteče in za slovenstvo goreče posameznike. Alojz Rebula, čigar 100-letnici rojstva se bomo v oktobru z vsem žarom posvetili, tako s soorganizacijo simpozija, ki bo potekal na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, kot z izdajo njegovih dnevniških zapiskov iz povojnega časa, je bil tak »glasnik neuničljivega slovenstva«.
S še številnimi drugimi književnimi deli in dogodki, ki se bodo zvrstili v oktobru, Slovenska matica gradi mostove med našo preteklostjo in prihodnostjo, med mlajšimi in starejšimi generacijami. S knjigo in jezikom kot najimenitnejšima vezivoma želimo stkati sožitje med različnimi časi, prostori in ljudmi, da se združijo v celoto, imenovano naša osebna in narodna identiteta. Danes mlade pogosto slišimo govoriti, kako je Slovenija postala en sam velik prepir, kako bodo zaradi nenehnih političnih sporov raje odšli v tujino. Mladi želijo dihati, čutiti, živeti kot eno telo, ki obenem pusti, da misel in beseda prosto vejeta med lepim in dobrim. Ponosni smo, da je Slovenska matica že sto šestdeset let središče in pristan, v kateri so bili in so skoz zgodovino vse do danes v eno, to je slovenstvo, povezani narodov etos in modrost, njegova kultura in znanost.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
tajnica-urednica Slovenske matice
MATIČINE KNJIŽNE NOVOSTI
Zbirka Knezova knjižnica
Mateja Gomboc: Zavladati vetru
Spremno besedo napisala: Ignacija Fridl Jarc
Zbirka kratkih zgodb Zavladati vetru je četrto delo za odrasle bralce, ki ga je ustvarila pisateljica Mateja Gomboc. Njen zadnji roman Gorica je bil nominiran za knjigo leta in za Cankarjevo nagrado. Tokratno kratkoprozno zbirko pa je naslovila po stavku iz ene od istoimenskih novel, ki stoji v zadnjem razdelku knjige in govori o najstnici, ki s svojo prestopniško mladostniško druščino sproži požar v vrtičarskih barakah v Trnovem. Tudi v vseh drugih zgodbah nastopajo ženske, vendar najnovejšega dela Mateje Gomboc kljub temu ne moremo brati kot tako imenovane »ženske literature«. Pisateljica namreč s širino in daljnosežnostjo svojega umetniškega pogleda presega platonsko zamejenost našega razumevanja na zgolj prividne sence v votlini t. i. »ženske književnosti« in se ozira k soncu občečloveških problemov, kot so samota spominjanja, soočenje z migrantom, beg pred zločinom in krivdo, tujstvo v lastni družini, neuresničena ljubezen, patološko hrepenenje, groza zgoljbiti, umetniška zlaganost, zatajevani alkoholizem, travmatično otroštvo, partnerski konflikt, patološko starševsko pokroviteljstvo in mnoge druge teme.
Zbirko prevevata časovna in prostorska odprtost. Čas je večinoma mogoče razbrati le posredno, tako iz vsebine zgodb kot iz sloga pisanja, ki se spreminja in se ji zvesto prilagaja, zgodbe pa so univerzalne in bi se lahko godile na katerikoli geografski koordinati sveta. Poleg notranjega monologa osrednjih ženskih likov avtorica v zbirki Zavladati vetru zelo pogosto in spretno rabi še eno platonsko prvino, to je dialog. Prav posebno pozornost pa posveča otrokom in mladim, njihovi ranljivosti, iskanju pomoči odraslih oziroma tistih, ki jim lahko pomagajo, pa tudi njihovi zrelosti v presojanju situacije. V takih trenutkih ne more skriti svoje naklonjenosti in osebne prizadetosti v odnosu do njihovih krhkih duš. In ta prizadetost se brez moraliziranja o naši odgovornosti, a vendar z globokimi etičnimi odzveni in simpatijami do mlajših literarnih likov prenaša tudi na bralca.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V TISKU
Alojz Rebula: Dnevniški zapisi
Prepis besedila in opombe: Tanja Rebula
Spremni besedi napisala: Milček Komelj in Edvard Kovač
Rebulovi mladostni dnevniški zapisi (1948‒1956) osvetljujejo čas pisateljevega povojnega študija v Ljubljani, ko je s pristnim zanimanjem spoznaval antično izročilo in si prizadeval prodreti do srca grštva, ter zatem prva leta njegovega profesorskega službovanja v Trstu. Med študijem se je hkrati začel goreče posvečati tudi lastni literarni ustvarjalnosti ter prevajanju in doživel prve revijalne objave in nastope, ki jih dnevnik sproti dokumentira. Vstopal je v mladostna in vseživljenjska prijateljstva in se do kraja zanosno predajal predstavi o usodni moči ljubezni. Ljubezen do ženske, ki je za mladega Rebulo ostajala največji življenjski misterij, je bila zanj usodna in za vse njegovo tudi pisateljsko življenje idealna, svetopisemsko globoka in iracionalna, z močjo odločne volje usmerjena iz strastne čutnosti v duhovnost. Tako utelešenje ljubezni je odkril v podobi Zore Tavčar, svoje poznejše žene, pisateljice, literarne spremljevalke in spodbujevalke, svojega »nežnega komandanta«, svoje rože mogote ter svojega »dobrega angela« na vseh njegovih poteh, ki naj bi mu prinesel »ključ v življenje«; in ta ključ mu je s svojo ljubeznijo v resnici izročila za zmeraj.
Zahvaljujoč pisateljevima hčerkama, ki sta Slovenski matici rokopis predali za objavo, Alenki Rebula Tuta in Tanji Rebula, ki je opravila zahteven prepis izvirnika in ga opremila z opombami, slovenska književnost 20. stoletja odkriva iniciacijsko literarno mojstrovino, prerokbo »o epifaniji novega duha, o divjem pihu veselega vetra novega navdiha, o poizkusu novega življenjskega message, ki naj bi oznanjal novo sintezo stvarstva in človeka, strasti in trpljenja, zgodovine in posameznika, novo potrditev eksistence«, in dosega svoj mogočni, čarobni vrhunec.
V PRIPRAVI
Zbirka Mestne knjige
Mihael Petrovič ml. (ur.): Kočevska knjiga
Delo združuje umetnostna besedila, pričevanja ter zgodovinske, spominske in druge zapise o Kočevju in širšem kočevskem območju, ki s svojstveno preteklostjo in usodo kraja na prepihu zgodovine v prenekaterem pogledu za marsikoga še vedno predstavljata skrivnostno, neznano in zamolčano pokrajino »tam nekje na robu Slovenije«, kjer si »podajata roko volk in medved«. Kot nekdanji nemški jezikovni otok, ki se je obdržal vse do druge svetovne vojne, pa je Kočevska s svojim edinim mestnim naseljem še posebej zanimiva, tudi ker je njena zgodba zgodba dveh jezikovnih skupin v njuni medsebojni povezanosti in različnosti. Usodno jo je nato zaznamovalo obdobje med drugo svetovno vojno in po njej, poseben pomen pa je imela tudi v času osamosvajanja Slovenije. Kočevska knjiga zato ob slovenskih vsebuje tudi besedila neslovenskih – nemških, čeških, hrvaških – ustvarjalcev in sodobnikov, ki so se skozi stoletja tako ali drugače soočali s Kočevsko in njenimi posebnostmi, obenem pa odseva življenjski utrip Kočevja z okolico skozi čas. Več besedil je v slovenščino ob tej priložnosti prevedenih prvič, posamezna izvirajo iz doslej še neobjavljenih virov.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije in Občine Kočevje.
V PRIPRAVI
Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike, letnik 2024, številka 18
Uredniki in uredniški odbor: Tadej Bajd, Drago Kladnik, Andrej Seliškar
18. številko Zbornika za zgodovino naravoslovja in tehnike zaznamuje 160-letnica Slovenske matice. Uvodni prispevek poudarja njen pomen za razvoj slovenske znanosti, sledi pa mu enajst prispevkov z različnih področij naravoslovja in tehnike. Trije naravoslovni prispevki podajajo zgodovinski pregled razvoja pedologije, raziskav lišajev in varstva narave v Sloveniji. Dva geografska prispevka sta si dokaj različna: klimatogeografski predstavlja razvoj prikazov vremena in podnebja na Slovenskem do leta 1919, drugi opisuje zgodovino organiziranega raziskovanja Triglavskega ledenika, ki se je pričelo leta 1946. Povsem samosvoj je članek o arhitektu in industrijskem oblikovalcu Niku Kralju ter njegovem preučevanju in ohranjanju kozolcev. Sledi prispevek o razvoju diskretne matematike v Sloveniji, ki je bila podlaga za računalništvo in nato za informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Prispevek o pionirskih dosežkih Franceta Bremšaka s področja avtomatike prikazuje razvoj zmogljivega analognega računalnika, uporabljenega za simulacijo delovanja ter regulacijo jedrskega reaktorja. Zbornik sklepajo prispevek o začetkih merjenja hoje na Slovenskem in rehabilitaciji bolnikov z metodo funkcionalne električne stimulacije, prispevek s področja kemijskega inženirstva o pridobivanju kemijskih proizvodov ter načrtovanju, obratovanju in izboljševanju proizvodnje ter prispevek s področja strojništva o razvoju tribologije in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo.
Izid zbornika sta finančno podprli Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto (generalna pokroviteljica) ter Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
V PRIPRAVI
Zbirka Filozofska knjižnica
Martha C. Nussbaum: Jeza in odpuščanje
Prevedla in spremno besedo napisala: Katarina Majerhold
Svetovno znana ameriška filozofinja Martha C. Nussbaum v svoji novejši (2018) filozofsko-etični knjigi, v kateri se navezuje na številne filozofske, zgodovinske, literarne idr. vire, dokazuje, da je čustvo jeze normativno neprimerno v primerih, ki jih označuje s sintagmama »pot povračila« in »pot statusa«. V prvem primeru povračilo nima smisla, ker s tem, ko storilcu povzročimo isto bolečino, kakor jo je ta povzročil nekomu drugemu, nismo odpravili škode pri žrtvi, v drugem primeru pa vsaj deloma ima smisel oziroma učinek, saj zamenja status in vlogo storilca in žrtve. Toda v obeh primerih Nussbaum meni, da gre za iracionalno obnašanje ljudi in za kršenje človekovega dostojanstva, ki naj velja za vse ljudi. Namesto maščevalne jeze avtorica predstavi bolj konstruktivno vrsto jeze, ki jo imenuje »tranzicijska jeza«: ta ne vsebuje želje po maščevanju, niti »vzvišene« zahteve po odpuščanju ter se usmerja h konstruktivnemu mišljenju o prihodnjem dobrem tako za žrtev kot za družbo v celoti. Avtorica preuči pomen neprimernosti maščevanja oziroma retributivizma tudi v okviru kazenskopravnega sistema ter to problematiko prikaže z mnogimi primeri na treh ravneh: na osebno intimnem, vsakdanje družbenem in vsem skupnem političnem področju, pri čemer se še posebej ustavi pri velikih predstavnikih nenasilja, kot so Mahatma Gandhi, Martin L. King in Nelson Mandela, ki nam jih postavlja za zgled.
Knjiga bo izšla s podporo Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.
V PRIPRAVI
MATIČINI DOGODKI
Matica pod zvezdami
Ponedeljek, 7. 10., ob 8.15
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev zgodovine in pomena Slovenske matice ter njene založniške dejavnosti dijakinjam in dijakom Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška
Slovensko matico bodo obiskali dijakinje in dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška iz Maribora. Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc jim bo predstavila zgodovino in pomen Slovenske matice ter njene založniške dejavnosti.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Petek, 25. 10., ob 9. in ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev zgodovine in pomena Slovenske matice ter njene založniške dejavnosti dijakinjam in dijakom Gimnazije Jožeta Plečnika
Slovensko matico bodo obiskali dijakinje in dijaki Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane. Tajnica-urednica Slovenske matice doc. dr. Ignacija Fridl Jarc in pomočnica tajnice-urednice Zarika Snoj Verbovšek jim bosta predstavili zgodovino in pomen Slovenske matice ter njene založniške dejavnosti.
Dogodka sodita v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina predavanja
Torek, 8. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Duša Divjak Race: O zvrstnosti in prostorski, družbeni ter področni zaznamovanosti leksikalnih enot v eSSKJ
Tretja izdaja Slovarja slovenskega knjižnega jezika (eSSKJ) prinaša opis sodobnega knjižnega jezika v vsej svoji raznovrstnosti, kot ga izkazuje raba v pisnih virih, zlasti korpusnih. Predavanje se bo osredotočilo na slovarske oznake oz. kvalifikatorje, s katerimi so v slovarju označene leksikalne enote, ki v knjižni rabi niso nevtralne, temveč prostorsko, družbeno ali področno zaznamovane. Te enote so omejene na rabo na določenih zemljepisnih območjih, pogojene z različnimi situacijskimi okoliščinami ali družbenimi vlogami pri sporazumevanju na različnih področjih človekovega delovanja. Sistem kvalifikatorjev, ki je v primerjavi s prvo in drugo izdajo SSKJ ter konceptom tretje izdaje prenovljen, odpira premislek o teoriji jezikovnih zvrsti kot izhodišču za določanje razpona knjižnega jezika in o orientacijskem izhodišču za določanje zaznamovanosti enot v knjižni rabi. Cilj prenovljenih oznak v eSSKJ je uporabnika opremiti z jasnimi pojasnili o tem, kako je raba določene leksikalne enote v knjižnem jeziku zaznamovana, kakšne učinke sproža ter v katerih sporazumevalnih položajih je enota tipična, torej z vidika sporazumevalne norme knjižnega jezika ustrezna oz. pričakovana.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 8. 10., ob 18.45
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
dr. Manca Černivec: Normativnost v slovarjih slovenskega knjižnega jezika
Slovar kot rezultat leksikografske obravnave jezika prinaša jezikovne in zunajjezikovne informacije o leksikalnih enotah oz. enotah, ki so v slovar sprejete kot iztočnice. O normativni vlogi slovarja govorimo, ko je v slovarju prepoznana njegova normativna oz. usmerjevalna narava. Ta je med uporabniki jezikovnih priročnikov najbolj prepoznana, ko priročniki izražajo razmerja pravilno : nepravilno, odsvetovano : priporočeno, dovoljeno : nedovoljeno in z eksplicitnimi napotili usmerjajo od npr. nepravilnih zapisov, oblik in zgradb k pravilnim. Normativno vrednotenje slovarskih enot in jezikovnih pojavov je v slovenskem prostoru neločljivo povezano z zvrstjo jezika, ki je tradicionalno poimenovana knjižni jezik in predstavlja uravnavano tvorbo jezika, namenjeno uspešnemu sporazumevanju vseh udeležencev na nadnarečni in nadregionalni ravni, ne glede na izbiro funkcijske zvrsti. Na predavanju bomo spoznali vsebino in prikaz normativne informacije v slovarjih slovenskega knjižnega jezika: kaj obsega normativna informacija (vsebina) in kako je posredovana uporabniku (prikaz).
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Torek, 15. 10., ob 18. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
doc. dr. Nina Rman: Geotermalna energija – iskanje tople vode ali česa drugega?
Geotermalna energija je shranjena pod trdnim zemeljskim površjem. Njena tradicionalna raba je usmerjena na zdravilišča in kopališča, ki so se najpogosteje razvila ob naravnih termalnih izvirih in so v Sloveniji še vedno eden največjih uporabnikov te energije. Z napredkom tehnologije pa iz geotermalnih virov pridobivamo poleg toplote tudi hlad, prisotnost termalne vode pa ni več ključni pogoj za razvoj sistema rabe. Geotermalne toplotne črpalke so vse bolj številčne, odpirajo pa se tudi nove možnosti za inovativne pristope k energetskemu prestukturiranju naše družbe. Te so, na primer, podzemno skladiščenje energije, pridobivanje kritičnih surovin in preureditev starih naftnih vrtin v sisteme za proizvodnjo geotermalne elektrike.
Predavanje sodi v cikel, ki ga organizira Naravoslovno-tehniški odsek Slovenske matice.
Izvedbo predavanja in posnetek je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Četrtek, 24. 10.
Matica crnogorska, Ulica beogradska 24 c, Podgorica, Črna Gora
dr. Aleš Gabrič: Vloga Slovenske matice v prelomnih letih 20. stoletja
Predavatelj se bo ozrl na ključne dogodke v zgodovini Slovenske matice v 20. stoletju, katere pomen je razviden že iz dejstva, da je morala v času obeh svetovnih vojn začasno umolkniti. Izpostavil bo njeno vlogo pri ustanavljanju slovenske univerze ter akademije znanosti in umetnosti po prvi svetovni vojni. Pokazal bo posebnosti njenega knjižnega programa in opozoril na njena uspešnejša obdobja. Posebej bo poudarjena tudi vloga Slovenske matice v času demokratizacije in osamosvajanja Slovenije.
Izvedbo predavanja je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
Matičina simpozija
Petek, 11. 10., od 9. do 13. ure
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Mednarodni znanstveni simpozij o Lojzetu Dolinarju in Momiru Korunoviću
Letošnji mednarodni znanstveni simpozij, ki ga pripravljata Slovenska matica in Vukova zadužbina v Ljubljani, je posvečen slovenskemu umetniku, kiparju in pedagogu Lojzetu Dolinarju (1893–1970) ter srbskemu arhitektu in kiparju Momiru Korunoviću (1883–1969). Pozdravnim govorom bosta sledila prispevka dveh gostujočih referentov iz Srbske akademije znanosti in umetnosti, akad. prof. dr. Aleksandra Kadijevića ter akad. kiparja in prof. Mrđana Bajića, sledila bosta prispevka dveh članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. izr. prof. dr. Milčka Komelja ter akad. kiparja in prof. Mirka Bratuše, simpozij pa bo zaključil prispevek prof. dr. Petra Krečiča o arhitekturi in kiparstvu.
Simpozij soorganizirata Slovenska matica in Vukova zadužbina v Ljubljani.
Ponedeljek, 21. in 22. 10., od 9. ure dalje
Dvorana Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Novi trg 3, Ljubljana
Simpozij 100-letnica rojstva Alojza Rebule
Na simpoziju, ki ga SAZU in Slovenska matica pripravljata ob stoletnici rojstva slovenskega pisatelja, dramaturga, esejista in prevajalca Alojza Rebule (1924–2018) se bodo sodelujoči posvetili njegovemu pisateljskemu, esejističnemu in prevajalskemu opusu, razmišljali o njegovem intelektualnem obzorju in pomenu njegovega dela za slovenstvo, tako zamejsko kot svetovno. Simpozij bodo sklenili s pričevanji njegovih sodelavcev, sopotnikov in učencev, ki bodo spregovorili o svojih stikih z Rebulo na osebni ravni.
Simpozij soorganizirata Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Slovenska matica.
Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja
Četrtek, 10. 10., ob 10. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Zaključna prireditev projekta Knjiga me pomlaja (KmP)
Slovenska matica v letu 2024 izvaja projekt Knjiga me pomlaja: Matičina medgeneracijska literarna/jezikovna druženja, ki je vse leto potekal v štirih inštitucijah za starejše (DSO Ljubljana Šiška, DSO Ajdovščina, Dom upokojencev Sežana in Talita Kum zavod, Postojna). Namen projekta je bil s pomočjo izbranih literarnih del vseh vrst (proze, poezije in dramatike) starejše občanke in občane spodbuditi v krepitvi njihovih jezikovnih in sporazumevalnih zmožnosti. Ob zaključku projekta se bodo vse skupine sodelujočih zbrale na sklepni prireditvi na Slovenski matici, kjer se bodo udeleženke in udeležencev projekta predstavili s svojimi avtorskimi proznimi, pesniškimi in dramskimi besedili. Ob tej priložnosti bodo prejeli zbornik projekta, v katerem so njihova dela tudi objavljena, sodelujoče institucije pa bodo obdarovane z brezplačnimi knjigami Slovenske matice za obogatitev svojih domskih knjižnic. Dogodek bodo z glasbenim programom oplemenitili učenci Glasbenega ateljeja Tartini.
Projekt sofinancira Ministrstvo za kulturo RS.
Matičina odprta vrata
Ponedeljek, 14. 10., ob 11. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Predstavitev knjige Igorja Omerze o Francu Jezi
Peta knjiga Igorja Omerze Franc Jeza. Separatist (založba Mladika), v zbirki Velikani slovenske osamosvojitev in Udba, je posvečena časnikarju, pisatelju in mislecu Francu Jezi (Spodnja Hajdina pri Ptuju, 1916–Trst, 1984). Bil je krščanski socialist, pripadnik OF, zaprt v italijanskih zaporih in nemških taboriščih, a ga je Udba zalezovala ali celo poskušala ugrabiti zaradi njegovega nepopustljivega zavzemanja za demokracijo v matični Sloveniji in prizadevanj za samostojno slovensko državo. Pod udbovsko lupo je prišel takoj po pobegu iz slovenskega stalinističnega kotla septembra 1948. Nastanil se je na Opčinah in delal v Trstu, kjer se je Udba »sprehajala« skoraj tako kot po Ljubljani. S to knjigo je postavljen pisni spomenik idejnemu osamosvojitelju Jezi, avtor pa je prepričan, da mu bo slejkoprej sledil pravi spomenik v srcu Ljubljane.
Dogodek soorganizirata Slovenska matica in Mladika.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Matičina knjižna potovanja
Torek, 1. 10., ob 18. uri
Slovenski center PEN, Tomšičeva ulica 12, Ljubljana
Pogovor z Bogomilo Kravos o knjigi Moj Trst
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O slovenstvu in Slovencih v Trstu se bo z avtorico dr. Bogomilo Kravos pogovarjala Alja Predan.
Dogodek soorganizirata Slovenski center PEN in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 9. 10., ob 18. uri
Coroninijev dvorec, Trg Ivana Roba 3a, Šempeter pri Gorici
Literarno druženje z Miljano Cunta
V okviru prireditev Ubesedovanja 2024: Literarna druženja se bo s pesnico, prevajalko, urednico in projektno vodjo mag. Miljano Cunta, ki je doslej izdala štiri pesniške zbirke in za zadnjo Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (Slovenska matica 2023), prejela nagrado Prešernovega sklada za leto 2024, pogovarjala dr. Megi Rožič. Pozdravna nagovora bosta imeli Majda Arčon, predsednica KUD Šempeter, in doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice. Z glasbo bosta dogodek obogatila Gaja Koglot in Marcel Berce, učenca kitare pod mentorstvom prof. Matjaža Remca iz Glasbene šole Nova Gorica.
Dogodek soorganizirata Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti – Območna izpostava Nova Gorica in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Sreda, 16. 10., ob 18. uri
Muzej novejše zgodovine, Prešernova ulica 17, Celje
Pogovor o romanu Senca brez človeka Nataše Konc Lorenzutti
Nataša Konc Lorenzutti je konec leta 2019 začela raziskovati zgodbe v vojni ukradenih slovenskih otrok in odkrila, da so bili nekateri med tistimi, ki še niso dopolnili enega leta starosti, vključeni v Himmlerjev razvpiti program Lebensborn, kar je pomenilo popolno germanizacijo in odtujitev od družine in domovine. Na podlagi njenih stikov s še živečimi otroki Lebensborna in njihovih pričevanj je nastal roman Senca brez človeka, o katerem se bo zgodovinarka in kustosinja Darja Jan pogovarjala z avtorico Natašo Konc Lorenzutti, uvodoma pa bo zbrane nagovorila urednica knjige pri Slovenski matici Zarika Snoj Verbovšek.
Dogodek soorganizirata Muzej novejše zgodovine Celje in Slovenska matica.
Dogodek je del projekta literarnih prireditev, ki jih sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Matičina čezmejna gostovanja
Četrtek, 10. 10., ob 20. uri
Kulturni center Lojze Bratuž, Drevored 20. septembra 85, Gorica, Italija
V mozaiku pisne in duhovne dediščine Borisa Pahorja
Večavtorsko znanstveno monografijo Trst, to je tam, kjer je Boris Pahor, ki je letos izšla pri Slovenski matici, bodo v okviru Srečanja pod Lipami predstavili prof. dr. Urška Perenič, prof. ddr. Igor Grdina in prof. Adrijan Pahor. Dogodek bo vodila doc. dr. Ignacija Fridl Jarc, tajnica-urednica Slovenske matice.
Dogodek soorganizirata Kulturni center Lojze Bratuž in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Petek, 18. 10., ob 18. uri
Občinska knjižnica Dolina, Boljunec 507/A, 34018 Dolina – Trst, Italija
Pogovor z Bogomilo Kravos o knjigi Moj Trst
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O slovenstvu in Slovencih v Trstu se bo z avtorico dr. Bogomilo Kravos pogovarjal dr. Borut Klabjan.
Dogodek soorganizirata Občinska knjižnica Dolina in Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Nedelja, 20. 10., ob 17. uri
Marijin dom pri Sv. Ivanu, Ul. Brandesia 27, Trst, Italija
Pogovor z Bogomilo Kravos o knjigi Moj Trst
Dr. Bogomila Kravos je pri Slovenski matici izdala že tri knjige. Zadnja z naslovom Moj Trst je avtobiografski zapis o Trstu avtoričine mladosti in pogled nanj s perspektive zrelih let. O slovenstvu in Slovencih v Trstu se bo z avtorico dr. Bogomilo Kravos pogovarjala Neva Zaghet.
Dogodek soorganizirajo Društvi Marij Kogoj in Slavko Škamperle ter Slovenska matica.
Dogodek sodi v cikel literarnih prireditev, ki ga finančno podpira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Drugo
Ponedeljek, 2. 9., do srede, 30. 10.
Slovanska knjižnica, Einspielerjeva ulica 1, 1000 Ljubljana
Razstava 160 let Slovenske matice
Slovenska matica je na povabilo Slovanske knjižnice pripravila razstavo ob 160-letnici svojega delovanja. Na razstavi je na panojih povzeta zgodovina najstarejšega slovenskega kulturnega in znanstvenega društva, na ogled pa so nekatere najpomembnejše in najdragocenejše knjižne izdaje Slovenske matice, njene zbirke in priznanja, ki jih je v svoji več kot stoletje in pol dolgi zgodovini prejela.
Več na spletni strani Slovanske knjižnice.
Torek, 22. 10. ob 9. uri
Dvorana Slovenske matice, Kongresni trg 8/I, Ljubljana
Znanstvena konferenca Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848−1948)
Na znanstveni konferenci Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi (1848−1948) bo nastopilo dvanajst priznanih slovenskih strokovnjakov, ki bodo spregovorili o pomembnih slovenskih katoliških intelektualcih (Božidar Raič, Anton Mahnič, Franc Markoja in Jožef Klekl, Lambert Ehrlich, Matija Slavič, Franc Kovačič in Janez Janžekovič, Franc Grivec, Vergil Šček, Anton Rutar, Anton Prešeren ter France Dolinar) ter o njihovem donosu k narodnostni ter verski identiteti.
Dogodek organizira Študijski center za narodno spravo.
Sreda, 23. 10., do petka, 25. 10.
Matica crnogorska, Ulica beogradska 24 c, Podgorica, Črna Gora
Obisk Črnogorske matice
Predsednik Slovenske matice dr. Aleš Gabrič se bo srečal s predstavniki Črnogorske matice, v njenih prostorih izvedel predavanje z naslovom Vloga Slovenske matice v prelomnih letih 20. stoletja, predal knjižni dar Slovenske matice in se dogovoril za nadaljnje sodelovanje obeh Matic.
Obisk je finančno podprla Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost RS.
April–november
Sodelovanje Slovenske matice v projektu Primorci beremo 2024
Primorske knjižnice tudi v letu 2024 nadaljujejo skupen projekt Primorci beremo, ki je največji projekt spodbujanja bralne kulture za odrasle v Sloveniji in vabi k branju izključno slovenskega leposlovja. Koordinator projekta Primorci beremo 2024 je Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica.
Tudi letos v projektu sodelujejo primorske knjižnice: Lavričeva knjižnica Ajdovščina, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija, Knjižnica Makse Samsa Ilirska Bistrica, Mestna knjižnica Izola, Goriška knjižnica Franceta Bevka Nova Gorica, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, Mestna knjižnica Piran, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Knjižnica Bena Zupančiča Postojna, Narodna in študijska knjižnica Trst s knjižnico Damira Feigla v Gorici, ki so skupaj oblikovale bralni seznam za leto 2024.
Na letošnjem seznamu Primorci beremo 2024 so tudi knjige, ki jih je izdala Slovenska matica, in sicer Življenje nima naslova Ferija Lainščka, Moj Trst Bogomile Kravos in Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo Miljane Cunta.
Več na spletni strani Primorci beremo.
Vsi dogodki v organizaciji Slovenske matice so za obiskovalce brezplačni, razen tistih, pri katerih je v napovedi navedeno drugače.
Posnetke prireditev v prostorih Slovenske matice si lahko ogledate s klikom na ikono: